Jedro

Iz konkretnih očitkov je jasno razvidno izkoriščanje oškodovank, ki se kaže v odrejanju dela, nadzoru, izkoriščanju denarne stiske, neposredni finančni koristi od prostitucije oškodovank ter finančnem kaznovanju (plačilo polovice denarja za dodatne zavrnjene storitve, plačilo nastanitve za dan, ko so bila dekleta bolna).

Za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov ne zadošča zgolj ugotovitev uporabe predmeta pri kaznivem dejanju, temveč je potrebno vedno presoditi tudi preventivni učinek odvzema ter sorazmernost in nujnost ukrepa.

Izrek

I.Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o odvzemu premoženjske koristi (tretja alineja) spremeni tako, da se na podlagi drugega odstavka 75. člena KZ-1 obtoženi A. A. naloži v plačilo znesek, ki ustreza s kaznivimi dejanji pridobljeni premoženjski koristi, v višini 2.817,50 EUR.

II.Ob delni ugoditvi pritožbi zagovornika obtožene A. A. in po uradni dolžnosti glede obtoženega B. B. se izpodbijana sodba v odločbi o varnostnem ukrepu - odvzem mobilnega telefona Apple iPhone, IMEI ..., z vstavljeno SIM kartico ... št. ..., v plastičnem prozornem ovitku z bleščicami, mobilnega telefona Apple iPhone, IMEI ..., z vstavljeno SIM kartico ... št. ..., in mobilnega telefona Apple iPhone 11, IMEI ... z SIM kartico št. ..., razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III.V preostalem se pritožba zagovornika obtožene A. A. zavrne kot neutemeljena ter se v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

IV.Kazenski postopek zoper obtoženega C. C. se po 139. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavi.

V.Na podlagi prvega odstavka 498. člena ZKP se vzame 99,39 g kokaina, 1938,6 g konoplje rastline in 5 vakumiranih plastičnih ovojev z delci posušene zeleno rjave rastline ter avtomatsko pištolo št. ..., dušilec zvoka, revolver Erolviper 25 cal. 6mm s 4-imi naboji v bobniču, pištolo št. ... brez nabojnikov, 12 nabojev cal. 7,65 mm v škatli Fiocchi, pištolo Sig Sauer X-five cal. 4,5 mm, št. ..., z nabojniki, 14 nabojev cal. 7.65, pištolo NN znamke, nabojnik s 15-imi naboji cal. 7,65 in nabojnik Walter 7,65 cal.

VI.Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženega C. C. ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obtožena A. A. in C. C. spoznalo za kriva kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem in tretjem odstavku 175. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 (točka I izreka) ter obtožene A. A., C. C. in B. B. za krive kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 (točka II izreka). Obtoženi A. A. je na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen dve leti in pet mesecev zapora, v katero ji je na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 vštelo odvzeto prostost oziroma čas pripora ter hišnega pripora od dne 5. 12. 2023 od 04:33 ure dalje. Odločilo je, da se izrečena enotna kazen na podlagi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 izvrši na način, da jo obtoženka prestaja v polodprtem zavodu za prestajanje kazni ali oddelku. Obtoženko je na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Na podlagi 73. člena KZ-1 je obtoženim A. A., C. C. in B. B. izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Na podlagi drugega odstavka 75. člena KZ-1 je obtožencem v plačilo naložilo zneske, ki ustrezajo s kaznivimi dejanji pridobljeni premoženjski koristi, in sicer obtoženima A. A. in C. C. vsakemu znesek v višini 1.325,00 EUR v zvezi z dejanjem pod točko I izreka.

2.Zoper izpodbijano sodbo sta se pritožila:

-okrožni državni tožilec, v delu, ki se nanaša na odvzem premoženjske koristi obtoženima A. A. in C. C. v zvezi z dejanjem pod točko I izreka, zaradi odločbe o odvzemu premoženjske koristi po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZKP, s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženima A. A. in C. C. naloži v plačilo znesek, ki ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni koristi, in sicer vsakemu znesek v višini 2.817,50 EUR;

-zagovornik obtožene A. A., zaradi kršitve kazenskega zakona po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter zaradi odločbe o varnostnem ukrepu odvzema predmetov po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da "obtoženo oprosti vseh očitanih kaznivih dejanj" ter obtoženi ne izreče varnostnega ukrepa odvzema dveh mobilnih telefonov Apple iPhone z vstavljenima SIM karticama operaterja ..., podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Na pritožbo obtoženkinega zagovornika je odgovoril državni tožilec in predlagal njeno zavrnitev.

4.Obtoženkin zagovornik je pritožbenemu sodišču predlagal, da njega in obtoženko obvesti o seji senata, zato je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 378. člena ZKP odredilo, da se obtoženko, njenega zagovornika in državnega tožilca obvesti o za dne 21. 5. 2025 razpisani seji. Na sejo sta pristopila obtoženkin zagovornik in državni tožilec, obtoženka na sejo ni pristopila. Ker je bila o seji pravilno obveščena, je pritožbeno sodišče sejo kljub temu opravilo, saj udeležbe v redu obveščenih ni ovira, da senat seje ne bi imel (četrti odstavek 378. člena ZKP).

5.Pritožba državnega tožilca je utemeljena, pritožba obtoženkinega zagovornika je delno utemeljena, pritožbeno sodišče je sodbo spremenilo tudi po uradni dolžnosti, zoper obtoženega C. C. pa kazenski postopek ustavilo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

K pritožbi državnega tožilca

6.Pritožnik pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da sta obtožena A. A. in C. C., poleg tega, da sta na račun D. D. zaslužila vsaj 2.650,00 EUR, na račun E. E., F. F. in D. D. zaslužila vsaj še 2.985,00 EUR.

7.Pritožbeno sodišče enako kot pritožnik ugotavlja, da iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe izhaja, da sta obtožena A. A. in C. C. na račun D. D. zaslužila vsaj 2.650,00 EUR ter da sta na račun E. E. in F. F. dne 13. 1. 2024 zaslužila znesek 960,00 EUR in dne 14. 1. 2023 znesek 410,00 EUR, na račun G. G. pa sta zaslužila dne 4. 5. 2023 znesek 330,00 EUR, dne 8. 5. 2023 znesek 285,00 EUR, dne 10. 5. 2023 znesek 300,00 EUR, dne 11. 5. 2023 znesek 300,00 EUR in dne 14. 5. 2023 znesek 400,00 EUR, kar skupaj znaša 2.985,00 EUR. V obravnavani zadevi je obtožena A. A. s SDT sklenila sporazum o priznanju krivde, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo. Obtoženka je tako med drugim priznala krivdo, da sta z obtoženim C. C. skupaj z obsojenim H. H. z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zaradi izkoriščanja sodelovala pri prostituciji druge osebe, dejanje pa sta storila proti več osebam, pri čemer sta na račun zgoraj navedenih deklet zaslužila zgoraj navedene denarne zneske. Zneska 2.650,00 EUR (na račun D. D.) in 2.985,00 EUR (na račun E. E., F. F. in G. G.) kolikor sta obtoženca skupno zaslužila na račun deklet, katerih prostitucijo sta izkoriščala, izvirata iz kaznivega dejanja, predmetne kaznive zlorabe prostitucije, zato ju je kot premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, potrebno odvzeti. Ker sta glede na opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe zneska 2.650,00 EUR in 2.985,00 EUR obtoženca zaslužila skupaj, dejanje pa sta storila v sostorilstvu, je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsakemu od njiju potrebno v plačilo naložiti polovico od celotne s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, ki glede na zgoraj navedeno skupaj znaša 5.635,00 EUR, ne 2.650,00 EUR, kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje (točka 30 obrazložitve izpodbijane sodbe). Ker je bilo tekom pritožbenega postopka ugotovljeno, da je obtoženi C. C. po izreku izpodbijane sodbe umrl, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zgolj obtoženi A. A. v plačilo naložilo znesek v višini 2.817,50 EUR, kar ustreza premoženjski koristi, ki jo je obtoženka pridobila s kaznivim dejanjem ((2.650,00 + 2.985,00) /2 = 2.817,50 EUR).

K pritožbi zagovornika obtožene A. A.

8.Uvodoma pritožnik navaja, da zakonski znaki kaznivega dejanja niso izpolnjeni, ker ni izkazan element koristoljubja, ki se kaže v velikih zaslužkih osebe, ki sodeluje pri prostituciji druge osebe. Zneska 2.650,00 EUR, kolikor se obtoženki očita, da je s kaznivim dejanjem pridobila premoženjske koristi skupaj z obtoženim C. C., oziroma polovice tega zneska, 1.325,00 EUR, po mnenju pritožnika ni mogoče opredeliti kot "veliki zaslužek". Gre za znesek, ki ne dosega niti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, zato obtoženki ni mogoče očitati koristoljublja. Prav tako obtoženki ni mogoče očitati zlorabe prostitucije iz razloga, ker se oškodovanke niso prostituirale redoma in v dolgih časovnih obdobjih, pač pa zgolj občasno in v posameznih časovnih presledkih, med presledki pa je lahko minilo tudi nekaj tednov.

9.Kot pravilno ugotavlja državni tožilec v odgovoru na pritožbo, je iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča v zvezi z razlago zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe prostitucije razvidno utrjeno stališče, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja pri tem kaznivem dejanju bistveno, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb. Ali je je podano izkoriščanje prostitucije, je dejansko vprašanje, ki ga je potrebno presojati na podlagi v postopku ugotovljenih okoliščin. Kot prepovedano se šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih in poseg v pravico do spolne samoodločbe. Višina protipravne pridobljene premoženjske koristi ni zakonski znak tega kaznivega dejanja.

10.Bistvo kazenskopravnega očitka obtoženki v obravnavani zadevi je, da je sodelovala pri izkoriščanju vsaj enaindvajsetih oseb, ki so jih obtoženka in sostorilci imeli nastanjene na več lokacijah. Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe med drugim izhaja, da je obtoženka na spletnih straneh skrbela za oglaševanje deklet, se s strankami dogovarjala za spolne storitve deklet ter stranke usmerjala do deklet, vodila pa je tudi evidenco opravljenih spolnih storitev deklet; obtoženki in obtoženemu C. C. se nadalje med drugim očita, da sta bila do deklet nasilna in jim grozila, spolne storitve so dekleta stranki lahko zavrnile le enkrat na dan, za dodatne zavrnjene stranke, ki zaradi zavrnitve storitve niso plačale, pa so jima dekleta še vedno morale plačati polovico denarja, ki bi jima sicer pripadla od plačane storitve, prav tako so morala, če so bila bolna, dekleta sama plačati nastanitev za ta dan, obtoženka in obtoženi C. C. sta izkoriščala tudi težko finančno stanje deklet, pri čemer jima je vsaj ena od deklet morala iz denarja, zasluženega z nudenja spolnih storitev, odplačevati dolg, obtoženka, obtoženi C. C. in I. I. ter druge osebe za njih pa so nad dekleti tudi izvajali nadzor, neposredno ali prek telefona. Iz opisa dejanja izhaja tudi očitek, da sta si obtoženka in obtoženi C. C. z izkoriščanjem prostitucije pridobila premoženjsko korist, ki znaša skupaj 5.635,00 EUR, kot pojasnjeno zgoraj.

11.Iz takšnih očitkov je po presoji pritožbenega sodišča jasno razvidno izkoriščanje oškodovank, ki se kaže v odrejanju dela, nadzoru, izkoriščanju denarne stiske, neposredni finančni koristi od prostitucije oškodovank ter finančnem kaznovanju (plačilo polovice denarja za dodatne zavrnjene storitve, plačilo nastanitve za dan, ko so bila dekleta bolna). Pritožnik s pritožbenimi navedbami, da premoženjske koristi, ki jo je pridobila obtoženka, ni mogoče opredeliti kot "velikega zaslužka", posledično zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije niso izpolnjeni, zato ne more uspeti, saj je iz očitka jasno razvidno bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, ki je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja drugih oseb. Iz enakih razlogov pritožnik ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da se dekleta niso prostituirale redoma in v dolgih časovnih obdobjih, pač pa zgolj občasno in v posameznih časovnih presledkih. Kršitev zakona, ki jo uveljavlja pritožnik, torej ni podana, pritožba v tem delu pa je neutemeljena.

12.Utemeljena pa je pritožba obtoženkinega zagovornika v delu glede odločbe o varnostnem ukrepu - odvzemu dveh mobilnih telefonov Apple iPhone z vstavljenima SIM karticama, obtoženki in obtoženemu C. C. Iz izreka in razlogov izpodbijane sodbe je razvidno (točka 27 obrazložitve), da je sodišče prve stopnje obtoženki in obtoženemu C. C. na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 odvzelo zvezek z zapiski plačil, ki so jih z izvajanjem prostitucije pridobila dekleta (pritožba varnostnega ukrepa v tem delu ne izpodbija), ter dva mobilna telefona Apple iPhone z vstavljenima SIM karticama, ki sta bila "delovni pripomoček obeh obtožencev pri izvrševanju kaznivega dejanja". Iz obrazložitve še izhaja, da sta "oba dejansko mobilne telefone uporabljala pri izvršitvi kaznivih dejanj, saj sta bodisi sprejemala stranke bodisi nadzirala dekleta, ki so izvrševala kazniva dejanja".

13.Skladno z določbo prvega odstavka 73. člena KZ-1 se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti, če so storilčeva last. Kot izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS,

ki je v svojih odločbah v zvezi s tem sledilo merilom, ki jim morajo sodišča slediti ob odločanju o fakultativnem odvzemu predmetov in so bila že vzpostavljena v ustavnosodni presoji,5 za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov ne zadošča zgolj ugotovitev uporabe predmeta pri kaznivem dejanju, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Vedno je namreč potrebno presoditi tudi i) preventivni učinek odvzema kot tudi ii) sorazmernost in nujnost ukrepa. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o tem, da je ukrep nujen in sorazmeren, saj obstoji nevarnost ponovne enakovrstne uporabe predmetov, torej nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v odločbi o varnostnem ukrepu - odvzemu dveh mobilnih telefonov Apple iPhone z vstavljenima SIM karticama, razveljaviti in v tem delu zadevo vrniti sodišče prve stopnje v novo sojenje.

14.Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so razlogi, zaradi katerih je bilo potrebno delno ugoditi pritožbi zagovornika obtožene A. A., podani tudi glede odločbe o varnostnem ukrepu - odvzemu mobilnega telefona Apple iPhone 11 z vstavljeno SIM kartico, obtoženemu B. B. Tudi glede odvzema tega predmeta izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 29) zgolj ugotovitev uporabe mobilnega telefona pri izvršitvi kaznivega dejanja, povezanega z drogo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v skladu s privilegijem pridruženja (387. člena ZKP) iz v prejšnji točki te odločbe navedenih razlogov po uradni dolžnosti razveljavilo tudi v odločbi o odvzemu predmetov - mobilnega telefona Apple iPhone 11 z vstavljeno SIM kartico, obtoženemu B. B., ter tudi v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

15.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tako ponovno odločati, ali so podani pogoji za izrek varnostnega ukrepa - odvzem vsakega od treh v izreku izpodbijane sodbe ter izreku te odločbe navedenih mobilnih telefonov z vstavljenimi SIM karticami, po prvem odstavku 73. člena KZ-1. Pri tem bo moralo svojo odločitev ustrezno obrazložiti na način, kot pojasnjeno v točki 12 obrazložitve te odločbe. Prav tako bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je obtoženi C. C. že pokojni in posledično presoditi, ali so podani pogoji, da se mobilna telefona z vstavljenima SIM karticama odvzame (zgolj) obtoženi A. A.; ob morebitni predhodni ugotovitvi, da gre za mobilna telefona, ki sta ju obtoženca skupno uporabljala pri izvrševanju kaznivih dejanj, ter tudi za to navesti ustrezne razloge.

K sklepu o ustavitvi kazenskega postopka zoper obtoženega C. C.

16.Zoper izpodbijano sodbo se je pritožil tudi zagovornik obtoženega C. C., odvetnik J. J. iz Ljubljane. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je obtoženec umrl, še preden je bil kazenski postopek pravnomočno končan, zato je na podlagi 139. člena ZKP kazenski postopek zoper njega ustavilo.

17.Čeprav je pritožbeno sodišče kazenski postopek zoper obtoženega C. C. ustavilo, je na podlagi 498. člena ZKP odločilo, da se obtožencu zaseženo strelno orožje in naboji ter prepovedana droga, navedeni v točki V izreka te odločbe, odvzamejo, saj to zahtevajo razlogi splošne varnosti (prepovedano orožje in naboji), oziroma je nevarno, da bi bili predmeti uporabljeni za kaznivo dejanje (prepovedana droga).

18.Zaradi ustavitve kazenskega postopka je pritožbeno sodišče tudi odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženega C. C. in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo proračun.

19.Pritožbeno sodišče je torej ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi odvzemu premoženjski koristi, prav tako je delno ugodilo pritožbi zagovornika obtožene A. A. in izpodbijano sodbo razveljavilo v odločbi o varnostnem ukrepu - odvzemu dveh mobilnih telefonov Apple iPhone z vstavljenima SIM karticama obtoženi A. A. in obtoženemu C. C., po uradni dolžnosti pa je razveljavilo odločbo o varnostnem ukrepu - odvzemu mobilnega telefona Apple iPhone 11 z vstavljeno SIM kartico obtoženemu B. B., kot izhaja iz izreka te odločbe. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je v preostalem pritožbo zagovornika obtožene A. A. zavrnilo kot neutemeljeno ter v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Kazenski postopek zoper obtoženega C. C. pa je ustavilo.

20.Ker je bilo s sodbo pritožbenega sodišča deloma odločeno v korist obtoženke, sodna taksa ni odmerjena (drugi odstavek 98. člena ZKP).

-------------------------------

1Izpisek iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) na list. št. 201 spisa.

2Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 47610/2015 z dne 13. 7. 2023 in druge: I Ips 58554/2021 z dne 17. 12. 2020, I Ips 32491/2016 z dne 1. 4. 2021 in I Ips 53301/2011 z dne 14. 4. 2022.

3Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 47610/2015 z dne 13. 7. 2023

4Prim. sodbe I Ips 46273/2022 z dne 14. 9. 2023, I Ips 53470/2020 z dne 7. 4. 2022 in I Ips 41298/2018 z dne 22. 12. 2022.

5Odločbi Ustavnega sodišča U-I-186/09-21, Up-878/09-26, z dne 28. 9. 2011 ter Up-431/17-14 z dne 18. 9. 2017.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 20, 73, 73/1, 75, 75/2, 175, 175/1, 175/3 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 139, 387

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.