Jedro

Glede na določbo 2. odstavka 32. člena ZDen, je ugotovitev, kdaj so bile zgrajene nepremičnine na spornih parcelah (za katere se v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja zahteva vrnitev v naravi), bistvenega pomena za odločitev o tem, ali je nepremičnine mogoče vrniti v naravi.

Izrek

1. Pritožbi zoper prvostopno odločitev glede dela parcele parc.št. 730/17, vpisane pri vl.št. 2622 k.o. T., ki je v naravi pot v izmeri 57 m2, ob zaplembi pa je bila del parcele št. 762 k.o. T., se zavrže. 2. Pritožbi zoper prvostopno odločitev glede delov parcel št. 401/2, vl.št. 2617, k.o. T.; št. 411/4, vl.št. 2617, k.o. T.; št. 415/2 vl. št. 2617, k.o. T. in parcel št. 769/3, vl.št. 2622 k.o. T.; št. 769/4, vl.št. 2622 k.o. T.; št. 769/5, vl.št. 2622 k.o. T. ter dela parcele št. 730/16, vl.št. 2622 k.o. T., se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu (izpodbijani del devetega odstavka 1. točke izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom odločilo, da se pokojnemu R. T., rojenemu 26.9.1896, nazadnje stanujočemu na ulici R. 30 v kraju L., v naravi vrne sledeče premoženje: celotna parcela št. 412, v izmeri 2876 m2, ki je vpisana pri vl.št. 3778 k.o. T. in je bila ob zaplembi del parcele št. 412, vpisane pri vl.št. 334 k.o. T.; del parcele št. 753/1 v izmeri 2222 m2, ki je vpisana pri vl.št. 2823 k.o. T. in je bila ob zaplembi del parcele št. 761, vpisane pri vl.št. 334. k.o. T.; del parcele št. 730/4 v izmeri 1265 m2, ki je vpisana pri vl.št. 2622 k.o. T. in je bila ob zaplembi del parcele št. 762, vpisane pri vl.št. 334 k.o. T.; del parcele št. 730/16 v izmeri 1338 m2, ki je vpisana pri vl.št. 2622 k.o. T. in je bila ob zaplembi del parcele št. 762 k.o. T.; del parcele št. 730/17 v izmeri 746 m2 in 57 m2, ki je vpisana pri vl.št. 2622 k.o. T., in je bila ob zaplembi del parcele št. 762 k.o. T.; del parcele št. 864/1 v izmeri 3254 m2, ki je vpisana pri vl.št. 3623 k.o. T., ki je bila ob zaplembi del parcele št. 873/1, vpisane pri vl.št. 334 k.o. T.; del parcele št. 864/15 v izmeri 2723 m2, k.o. T., ki je bila ob zaplembi delparcele tš. 873 k.o. T. Glede ostalih parcel, ki so nastale iz nekdanjih parcel št. 412, 761, 762, 873/1, 413/1, 413/2, 413/3, 413/4, 413/5, 413/6, 413/7, 413/8, 413/9 in 413/10 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da bo izplačana odškodnina, o kateri bo odločeno v nadaljevanju tega postopka. Sodišče prve stopnje je tudi vzelo na znanje umik predloga glede 110 m2 nekdanje parcele št. 761 k.o. T.

Zoper sklep so se pravočasno pritožili predlagatelji iz vseh pritožbenih razlogov, predvidenih v prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-1977). Pritožujejo se v delu, ki se nanaša na nevrnitev v naravi delov nekdanje parcele št. 412, ki obsegajo sedaj dele parc.št. 401/2, 411/2 in 415/2, vse k.o. T. in grajajo odločitev sodišča prve stopnje, da so ti deli parcel zaradi objektov Športnega parka S. nevračljivi v naravi. Ugotovitev, da gre pri teh parcelah za zazidana stavbna zemljišča je napačna; sodišče je že pri ogledu ugotovilo, da je predmetno zemljišče v naravi delno travnik z močvirskim rastlinjem, delno seka nekakšno pomožno igrišče oz. tribuno, vendar je vse poraslo s travo, da je del parcele tudi igrišče za odbojko na plaži ter da je na parceli tudi manjši objekt, velik približno 12 m2. Glede na take neposredne ugotovitve je pritožnikom nerazumljivo, da je soidšče celtono zemlijišeč v izmeri 2936 m2 opredelilo kot zazidano stavbno zemljišče ob sicrršnji ugotoviti, da se na nekdanji parceli 412 nahajajo le manjši zapuščeni objekti. Sosednje parcele, ki so predstavljale osrednji del igrišč Športnega parka S., ki ga na tem delu in na sosednjih parcelah pravzaprav ni več, so bile že vrnjene denacionalizacijskim upravičencem. V skladu s III. poglavjem Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ne obstajajo zadržki za vrnitev teh delov parcel v naravi. Poleg tega pritožniki menijo, da je sodišče storilo kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (1977), saj je že izvedenec geodetske stroke V. Z. sporno zemljišče opredelil kot takšno, ki ga je mogoče vrniti v naravi. Pritožniki se pritožujejo tudi zoper nevrnitev delov nekdanje parcele št. 769, ki obsegajo sedaj parcele št. 769/3, 769/4, 769/5, 730/16 (del v izmeri 102 m2) in št. 730/17 (del v izmeri 57 m2). Pritožniki zatrjujejo, da izpodbijani sklep glede dela parcele št. 730/17 v izmeri 57 m2 nima razlogov. Glede dela parcele št. 730/16 v izmeri 102 m2 ter parcel 769/3, 769/4, 769/5 pa pritožniki grajajo odločitev sodišča prve stopnje, da gre za pozidana stavbna zemljišča, pri čemer po stališču sodišča prve stopnje ni pomembno, da so na teh parcelah le majhni deli zgradb in trdijo, da je iz zapisnika o ogledu razvidno, da naj bi bil na tej parceli le "trikotnik nekega zidanega objekta", sicer pa topolov nasad, nekakšne lesene barake, vrtički, travnik... zaradi tega je po prepričanju pritožnikov opredelitev teh parcel kot stavbnih zemljišč protispisna. Sodišče prve stopnje bi tudi moralo ugotoviti, kdaj so bili objekti, zaradi katerih šteje to zemljišče za pozidano, zgrajeni oz. ali so morda stali že ob zaplembi, saj je glede na določbo 32.člena ZDen to relevantno. Če bi bili podani ostali pogoji, bi bilo potrebno opredeliti funkcionalno zemljišče s spornim objektom in ostali del zemljišča vrniti v naravi. Zato pritožniki predlagajo, da sodišče druge stopnje delni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je pretežno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

Niso utemeljene pritžbene navedbe v smislu 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (1977). Odločitev ali je neko zemljišče mogoče vrniti v narvi pomeni odločitev o pravnem vprašanju, zato je nerelevantno ali je izvedenec geodetske stroke sporno zemljišče opredelil kot takšno, ki ga je mogoče vrniti v naravi, saj izvedenec o pravnih vprašanjih ne more dati mnenja. Izvedenec poda mnenje le o strokovnih vprašanjih v konkretnem primeru v zvezi z geodetsko stroko), o pravnih vprašanjih pa odloči sodišče. Zato odločitev sodišča, da nekega zemlijišča v naravi ni mogoče vrniti, kljub nasprotnemu mnenju izvedenca, katerega skico sodišča sprejema kot sestavni del sklepa, ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (1977).

Glede dela parcele št. 730/17,v izmeri 57 m2, ki je v naravi kot pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo v skladu s predlogom predlagateljev in ta del parcele vrnilo v naravi, čeprav sklep v obrazložitvi o tem vprašanju, nima posebnih razlogov.

Zaradi tega predlagatelji v tem delu za pritožbo nimajo interesa, pritožba torej ni dopustna, zato jo je bilo potrebno v delu, kolikor se nanaša na del parcele št. 730/17 v izmeri 57 m2, zavreči (3. odstavek 358. člena ZPP-1977).

Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede delov parcel št. 401/1, 411/4 in 415/2 (ob zaplembi delov parcele 412). Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno na kateri od treh spornih parcel naj bi se nahajali deli Športnega parka S. in kateri od treh spornih parcel naj bi se nahajali deli Športnega parka S. in sicer igrišče, parkirišče ter drugi objekti. Sodišče je v postopku na prvi stoponji sicer opravilo ogled, na katerem je ugotovilo, da je na drugem delu parcele št. 412/1 (s tem so očitno mišljene parcele št. 401/1, 411/4 in 415/2) "travnik z močvirskim rastlinjem, pomožno igrišče oz. tribuna, vendar je vse poraslo s travo; del parcele na koncu je prazen, po delu pa poteka žičnata ograja; parcela se konča ob cesti, s tem, da je del tudi igrišče za obdojko na plaži; na parceli je tudi manjši (približno 12 m2) objekt". Vendar tudi iz zapisnika, o ogledu ni razvidno na kateri od treh parcel so posamezni objekti. Na skici, ki se nahaja v spisu kot priloga A 33 je celo označeno, da "tribuna in ograja ne obstajata". Iz sklepa, niti iz podatkov v spisu, ni mogoče ugotoviti kakšno je parkirišče in kakšno igrišče. Vendar pa je za odločitev o tem ali je sporne parcele mogoče vrniti v naravi to pomembno, pomebno je tudi ali so objekti zidani ali gre za lesene barake ter seveda na kateri od spornih treh parcel se nahajajo.

Prav tako so utemeljene pritožbne navedbe v zvezi s parcelami št. 769/3, 769/4 in 769/5 te v zvezi z delom parcele št. 730/16 v izmeri 102 m2 ( ob zaplembi del parcele 762). Ob ogledu sodišče prve stopnje ni ugotovilo kaj so posamezne sporne parcele v naravi oz. kaj stoji na njih, ampak je to ugotovilo le za celotno bivšo parcelo 762. Tako naj bi se na njej nahajala dva topolova nasada, lesene barake, trikotnik nekega zidanega objekta, obdelani vrtički, avtocesta, travnik ter cesta. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti kateri od naštetih objektov oz. zgradb se nahajajo na kateri od parcel, ki so nastale iz bivše parcele 762. Iz skice, ki jo je pripravil izvedenec, bi bilo mogoče zaključiti, da so deli parcel št. 769/3, 769/4,769/5 ter 730/16 le manjši deli večjih objektov. Sodišče prve stopnje pa ni razjasnilo kakšni so ti objekti, kdaj so bili zgrajeni in kdo je (bil) lastnik teh nepremičnin. Iz spisa je razvidno le, da ima pravico uporabe na teh parcelah družba L. Glede na določbo 2. odstavka 32. člena ZDen, ki določa, da se podržavljena stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajeni trajni objekt v lasti upravičenca, je ugotovitev, kdaj so bile zgrajene nepremičnine na spornih parcelah bistvenega pomena.

Ker je, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, dejansko stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje ostalo nepopolno ugotovljeno in ker je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odstavkom 370. člena ZPP (1977) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v izpodbijanem delu (razen glede dela parcele št. 730/17, v izmeri 57 m2) razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje natančno ugotovi kakšni objekti stojijo na vsaki od sedmih še spornih parcel ter kdaj so bili objekti postavljeni. Po potrebi bo sodišče moralo ponovo opraviti ogled ali morda razjasniti stanje z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Šele nato bo sodišče, upoštevaje določbe III.

poglavja ZDen (ki se v skladu s 145. a členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij uporablja za vračanje zaplenjenega premoženja v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958), lahko odločilo ali je sporne parcele mogoče vrniti v naravi ali gre dejansko za takšna zazidana stavbna zemljišča, za katera vrnitev v naravi ni mogoča. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (UR.l. RS št. 26/1999, z dne 15.4.1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, kot je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/1977).