Jedro

Stroški za izdelavo revizijskega poročila, ki služi kot podlaga za izdelavo izvedenskega mnenja predstavljajo izvedenčeve materialne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sodnemu izvedencu ekonomske stroke D.P., dipl. oec. iz Ljubljane P. ul. 7, prizna izvedenina skupaj z materialnimi stroški v znesku 694.133,00 SIT. Od tega zneska predstavlja nagrada 253.460,00 SIT.

Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo izvedencu stroške za opravljeno revizijo. Revizijo je opravil sam izvedenec, zato pritožnik ocenjuje, da to ne more predstavljati stroška. Sicer pa revizija ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je tudi neutemeljeno priznalo izvedencu 100 % povečanje nagrade po določbi 5. člena pravilnika, saj ni šlo za izjemno zahtevno delo, niti za nujno izvedensko mnenje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem, skladno z določbo 250. člena ZPP. S sklepom, opr. št. VII Pg 23/95 z dne 1.3.1999 je postavilo izvedenca ekonomske-finančne stroke in mu določilo naloge. Postavljeni izvedenec je z vlogo z dne 16.3.1999 (l. št. 48) obvestil sodišče, da ne more izdelati mnenja, ne da bi bilo predhodno opravljeno revizijsko poročilo za tožečo stranko. Hkrati je obvestil sodišče, da je sam pooblaščeni revizor, torej, da ima licenco, da sam izdela revizijsko poročilo. V dopisu je predvidel, kolikšen bo strošek za izdelavo revizijskega poročila ter predlagal, naj sodišče čimprej o tem odloči. Sodišče prve stopnje je o navedenem seznanilo obe pravdni stranki, pri čemer se je tožeča stranka izrecno strinjala, da bo založila še dodatni predujem za stroške izdelave revizijskega poročila. Sodišče je po prejemu izjave tožeče stranke, da bo nosila dodatne stroške v zvezi z izdelavo izvedeniškega mnenja, izvedencu naročilo z vlogo (l. št. 53), da izdela mnenje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje, s tem naročilo izvedencu, da izdela tudi revizijsko poročilo, ki bo služilo kot podlaga izvedenskemu mnenju. Izvedeniško mnenje je bilo predloženo sodišču 5.7.1999. Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo (1. odst. 256. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da predstavljajo stroški izdelave revizijskega poročila materialne stroške po 4. točki 2. člena Pravilnika o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenitev (Ur.l RS, št. 61/97, v nadaljevanju Pravilnik). Iz izvedenčevega pojasnila namreč izhaja, da izvedenskega mnenja ni bilo mogoče izdelati brez revizijskega poročila. Pri tem pa gre za posebno delo, ki je povezano s posebnimi stroški, saj gre za storitve pooblaščenega revizorja. Na te stroške je izvedenec posebej opozoril. Če izvedenec ne bi bil pooblaščeni revizor, bi moral revizijsko poročilo naročiti pri nekom, ki to je in mu opravljeno delo plačati.

V predmetnem primeru pa je izvedenec skladno z naročilom sodišča izdelal tudi revizijsko poročilo, zato mu gre plačilo te storitve poleg nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja. Zato je drugačno pritožbeno stališče napačno. Napačna je tudi pritožbena trditev, da izvedencu ne gre 100 % povečanje nagrade po določbi 5. člena Pravilnika. Predmetni spor predstavlja nujno zadevo, saj je predpisan hiter postopek (6. odst. 48.b člena Zakona o lastninskem preoblikovanju). Torej je šlo v tem primeru za izdelavo nujnega izvedenskega mnenja, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo o povečanju nagrade iz 5. člena Pravilnika.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodiče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 380. člena ZPP).