Jedro

Po določilu 161. člena DZ sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je ta ogrožen. Gre za nujen ukrep regulacijske narave, s katerim se začasno uredi sporno razmerje pred meritorno odločbo. Da ne bi začasna odredba prejudicirala končne odločitve, je treba k njeni izdaji pristopiti restriktivno in jo izdati zgolj, ko se ugotovi dejanska ogroženost otrokovih koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve nasprotne udeleženke in drugega nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju nasprotnih udeležencev) za izdajo začasne odredbe, s katero bi se spremenila ureditev stikov z mld. A. A., tako da bi ti potekali vsak dan, razen ponedeljka, od 15.00 do 17.00 ure na naslovu X. v prisotnosti in pod nadzorom B. B. Odločitev o stroških z začasno odredbo je pridržalo do končne odločitve.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo nasprotna udeleženca. Opozarjata, da stiki v obsegu dveh ur tedensko petletni deklici ne omogočajo, da bi ohranjala in razvijala čustveno navezanost s staršema in zato ne drži, da ni ogrožena. Zaradi kratkega trajanja stiki tudi niso kvalitetno izvedeni, saj so vsi pod časovnim pritiskom. Polovica stikov se odvija pod nadzorom CSD, to je v umetnem okolju, kjer je v kratkem času težko doseči sproščenost in spontanost. Tako skromen obseg stikov otroku škoduje, saj lahko pripelje do odtujenosti. Izvedela sta, da hčerka pri babici pogosto joka, ker si želi k njima. Tudi sama sta na robu obupa, daje ju nespečnost, prva nasprotna udeleženka noče več jesti. Kot družina so bili srečni, veliko so se smejali in zabavali, za kar so sedaj prikrajšani. Sodišče je spregledalo, da se v času epidemije stiki niso v celoti izvajali, zato bi bilo za otroka koristno, da se primanjkljaj nadomesti. Predlagata, da višje sodišče njunemu predlogu po spremembi stikov ugodi.

3. Na pritožbo sta odgovorili udeleženka B. B. in mld. A. A., zastopana po kolizijski skrbnici, ter predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predlagatelj zaradi težav nasprotnih udeležencev z odvisnostjo od prepovedanih substanc predlagal odvzem otroka staršem in njegovo namestitev v rejniško družino. Sodišče prve stopnje je kot udeleženko v postopek pritegnilo otrokovo babico B. B. in mld. A. A. postavilo kolizijsko skrbnico. Med vsemi udeleženci postopka je na naroku 28. 2. 2020 prišlo do soglasja o mirni začasni ureditvi zadeve, na način, da se deklica začasno odvzame staršema in namesti pri B. B., starša pa imata z njo stike dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih od 14.00 do 15.00 ure v prostorih predlagatelja pod nadzorom strokovnega delavca CSD in ob petkih od 14.00 do 15.00 ure v prostorih in pod nadzorom B. B. Iz podatkov spisa izhaja, da so se stiki v pretežni meri izvedli, z izjemo obdobja epidemije, ko ti pred CSD niso potekali, del stikov pa ni bil izveden zaradi odsotnosti nasprotnih udeležencev, ki je pri posameznih stikih ostala neopravičena1. Med izvajanjem stikov je bila ugotovljena čustvena povezanost deklice in staršev, pri katerih je bila zaznano pomanjkanje iznajdljivosti, kreativnosti, zato otroka še ne zmoreta polno motivirati ves čas stika.

6. Po določilu 161. člena DZ sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je ta ogrožen. Gre za nujen ukrep regulacijske narave, s katerim se začasno uredi sporno razmerje pred meritorno odločbo. Da ne bi začasna odredba prejudicirala končne odločitve, je treba k njeni izdaji pristopiti restriktivno in jo izdati zgolj, ko se ugotovi dejanska ogroženost otrokovih koristi.

7. Predlagatelja v pritožbi neutemeljeno vztrajata, da obstoječa ureditev stikov z mld. A. A. dvakrat tedensko po eno uro ni ustrezna in da so z njo ogrožene otrokove koristi. Iz poročil strokovnih delavcev CSD ni zaznati postopnega nastanka odtujenosti od staršev, nasprotno, vedno se jih razveseli in se z njima rada igra ter išče fizično bližino (z objemi, žgečkanjem itd). Prav tako odtujenosti ni zaznala njena kolizijska skrbnica ob spremljanju stika pri babici na domu. Izpostavljanje zgolj potencialnega nastanka odtujenosti ali v pritožbi zatrjevan morebiten jok deklice, ki bi želela k staršema (kar sicer tretja udeleženka zanika), pa za izdajo začasne odredbe ne zadošča, kot je ustrezno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v 13. točki izpodbijanega sklepa.

8. Pritožbeno sodišče verjame nasprotnima udeležencema, da bi si želela ponovne združitve družine in da sta zaradi pomanjkanja stikov prizadeta. Ob tem jima pojasnjuje, da gre za začasno ureditev, ki jima daje priložnost, da z upoštevanjem nasvetov pristojnih služb in vključitvijo v ustrezne programe ter terapevtsko obravnavo poskrbita za okrepitev starševskih veščin, da bosta postala sposobna za hčerko polno poskrbeti. Prvi korak lahko storita že z doslednim izvajanjem obstoječih stikov, ki so glede na ugotovljene razmere urejeni v takšni meri, da so otroku korist in ohranjajo čustveno povezanost v primarni družini, njima pa zagotavljajo dovolj časa, da se posvetita sebi in svojemu zdravju. Daljše trajanje obdobja stika po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo ustrezno, saj iz zapisnikov strokovnih delavcev izhaja, da starša deklice nista sposobna kreativno motivirati že v sedaj določenem obsegu, prav tako pa je za ohranitev navezanosti zadostna njihova frekvenca. Za ohranjanje čustvene povezanosti je namreč predvsem bistvena kvaliteta izvedenega stika in ne le njihovo število.

9. Ker pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče zaradi narave postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Tako nasprotnih udeležencev ni bilo na stik pred CSD 15. in 22. 6. 2020, ker naj bi zbolel drugi nasproti udeleženec, ki zdravniškega potrdila ni dostavil, pa tudi 24. 8. in 9. 9. 2020, pri čemer odsotnosti nista opravičila. Po poročilu kolizijske skrbnice, ki je varovanko nenapovedano obiskala v času stika, se ta tudi ni izvedel 19. 6. 2020, 4. 9. 2020 pa je bil na stiku prisoten zgolj oče.