Jedro

Zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom je posledično v celoti pravilna odločitev sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik v predmetnem izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico in da še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Tako je tudi v celoti pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se izvršba zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom, prekine z dnem začetka stečajnega postopka, to je 20. 11. 2020. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščencu iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo evropski plačilni nalog in na njegovi podlagi je pričel z izvršbo v Avstriji, kjer ima dolžnik premičnine, ki jih daje v najem. Na tej podlagi sta bila zarubljena in 15. 10. 2020 na javni dražbi prodana 2 žerjava, za katera je bila že plačana kupnina. Glede na določilo 3. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) to pomeni, da stečajni postopek na predmetno izvršbo ne vpliva in se mora nadaljevati do poplačila upnika. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in priglaša še stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno podlago izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje predstavlja tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP. Po 2. točki citiranega določila se postopek izvršbe ali zavarovanja z začetkom stečajnega postopka prekine, če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

6. Pritožbeno ni sporno, da se je nad dolžnikov 20. 11. 2020 začel stečajni postopek in da je upnik v postopku predmetne izvršbe pridobil ločitveno pravico nad 21. 1. 2019 zarubljenih premičninami.

7. Upnik v bistvenem navaja, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev izvršbe, oziroma da je izpolnjen zakonski stan iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek izvršilnega postopka, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

8. Iz vabila na dražbo za 15. 10. 2020 in poročila o dražbi z dne 19. 10. 2020, ki ju je v pritožbi priložil upnik, izhaja, da sta bila prodana gradbena žerjava CTT 141 A-6 z letom izdelave 2006 in CTT 181 B-8 z letom izdelave 2007, medtem ko iz rubežnega in cenilnega zapisnika izhaja, da sta bila zarubljena gradbena žerjava CTT 91 in gradbeni žerjav brez oznake z letom izdelave 2004. Rubežna in cenilna zapisnika, pripeta k listinam z zap. št. 46, sta javni listini v smislu 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in do nasprotnega dokazujeta tisto, kar se v njiju potrjuje. Upnik domneve resničnosti rubežnih in cenilnih zapisnikov, ki sta pripeta k listinam z zap. št. 46, ne izpodbija. V obravnavanem primeru torej niti ne gre prodajo istega premoženja kot to zatrjuje upnik. Ker upnik tudi zaključku sodišča prve stopnje, da ima ločitveno pravico še na 38 zaščitnih ograjah ni nasprotoval, sodišče druge stopnje v takšno dejansko ugotovitev prav tako ni posegalo. Glede na obrazloženo v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP kot to zmotno zatrjuje upnik.

9. Zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom je posledično v celoti pravilna odločitev sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe, dovoljene s sklepom opr. št.: VL 64617/2018 z dne 3. 9. 2018. In sicer z dnem začetka stečajnega postopka nad dolžnikom oziroma z 20. 1. 2020. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je upnik v predmetnem izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico in da še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, česar pritožnik niti ne izpodbija, sicer pa je to razvidno tudi iz poročila izvršitelja na listini z zaporedno št. 76. Tako je sodišče prve stopnje tudi v celoti pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.

10. Glede na to, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ) in ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ.