Jedro

Prekrškovni organ v pritožbenih navedbah vztraja pri tem, da sta v obravnavani zadevi bila izpolnjena oba pogoja za obstoj prekrška, s tem pa dejansko izpodbija oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje ... št. ... in jo spremenilo tako, da je postopek zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varnostni javnega reda in miru (ZJRM-1), ki naj bi ga storil 2. 9. 2019 v prostorih okrajnega sodišča v Velenju, ustavilo po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), glede stroškov postopka pa odločilo, da ti bremenijo proračun.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje prekrškovni organ, kot navaja zaradi kršitev materialnih določb predpisov, ki urejajo prekršek (2. točka 154. člena ZP-1) in predlaga razveljavitev sodbe o prekršku zaradi kršitve materialnih določb prvega odstavka 6. člena ZJRM-1. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. Tretji odstavek 66. člena ZP-1, ki ureja pravico prekrškovnega organa do pritožbe zoper odločitve sodišča v zvezi z zahtevami za sodno varstvo, določa, da lahko prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, iz pritožbenih razlogov 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v naslednjih primerih:

1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in

2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovno organa in ustavilo postopek o prekršku.

5. Prekrškovni organ v pritožbi sodišču prve stopnje sicer očita kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, to je ZJRM-1, kar pa utemeljuje z navedbami, da morata biti za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 kumulativno izpolnjena oba pogoja, in sicer elementi nasilja, to je drzno in surovo dejanje ter subjektivno povzročen občutek ponižanosti, prizadetosti ali strahu pri oškodovancu ter da je prekrškovni organ v hitrem postopku o prekršku ugotovil, da sta izpolnjena oba pogoja. Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe konkretno navedlo izjavo oškodovanca, se v 8. točki obrazložitve opredelilo do besedne izpovedbe oškodovanca o drznem in brutalnem vedenju kršitelja, nato pa v 9. točki obrazložitve zaključilo, da ni dokazano, da je storilčevo dejanje pri oškodovancu povzročilo prepovedano posledico, to je občutek strahu. Pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ vztraja pri tem, da sta v obravnavani zadevi bila izpolnjena oba pogoja za obstoj prekrška, po vsebini predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog.

6. Glede na navedeno, ko prekrškovni organ v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge, ki jih glede na tretji odstavek 66. člena ZP-1 ni dopustno uveljavljati, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 163. člena ZP-1).