Jedro

Prodajna pogodba tožeče in prvotožene stranke je bila sklenjena 24.4.1989. V času sklenitve prodajne pogodbe je revident, glede na določbo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo o medsebojni odgovornosti temeljnih organizacij za njihove obveznosti (213. člen takrat veljavnega Zakona o združenem delu - prečiščeno besedilo),odgovarjal za obveznosti prvotožene stranke neomejeno solidarno. Tej svoji takratni obveznosti tudi ne ugovarja. Trdi le, da je zaradi statusnih sprememb prenehala. Takšno stališče pa je pravno zmotno. Po 216. in 218. členu ZZD odgovarja za vse obveznosti, ki jih je prevzel do vpisa statusnih sprememb v sodni register, do njihove poravnave. Zanje odgovarja ne glede na morebitne drugačne dogovore med bivšimi temeljnimi organizacijami oz. njihovimi pravnimi nasledniki. Ti lahko učinkujejo samo med udeleženci takšnih dogovorov, proti tretjim (kar je v obravnavanem primeru tožeča stranka) pa ne.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožeča stranka je od prvotožene stranke kupila poslovne prostore. Ker jih ji je ta izročila z zamudo in nedograjene, zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi prepozne in nepopolne izpolnitve pogodbe. Povrnitev škode zahteva nerazdelno od vseh petnajstih toženih strank. To pa zato, ker so bile one oz. njihovi pravni predniki v času sklenitve pogodbe organizirane kot temeljne organizacije združenega dela v Delovni organizaciji Gradbeno podjetje n.sol.o. z dogovorjeno medsebojno neomejeno solidarno odgovornostjo. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je zahtevku po temelju ugodilo.

Zoper sodbo so se pritožile vse tožene stranke, razen dveh. Sodišče druge stopnje je pritožbe zavrnilo kot neutemeljene.

Petnajsta tožena stranka je vložila zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču je predlagala, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zoper njo zavrže oz. zavrne. V reviziji navaja, da ni pasivno legitimirana, saj je po statusnem preoblikovanju z vsemi ostalimi toženimi strankami sklenila poseben dogovor, s katerim je pobotala vse svoje terjatve in obveznosti iz naslova skupnega poslovanja do združenih sredstev nekdanje DO. Ta dogovor, sklenjen 11.6.1992, jo odvezuje vseh obveznosti do tožeče stranke. Sodišči nista upoštevali njenih ugovorov, da ni pasivno legitimirana in svojih stališč nista obrazložili.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki (3. odst. 390. člena Zakona o pravdnem postopku), ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Prodajna pogodba tožeče in prvotožene stranke je bila sklenjena 24.4.1989. V času sklenitve prodajne pogodbe je revident, glede na določbo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo o medsebojni odgovornosti temeljnih organizacij za njihove obveznosti (213. člen takrat veljavnega Zakona o združenem delu - prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ št. 11/88; v nadaljevanjun ZZD),odgovarjal za obveznosti prvotožene stranke neomejeno solidarno. Tej svoji takratni obveznosti tudi ne ugovarja. Trdi le, da je zaradi statusnih sprememb prenehala. Takšno stališče pa je pravno zmotno. Po 216. in 218. členu ZZD odgovarja za vse obveznosti, ki jih je prevzel do vpisa statusnih sprememb v sodni register, do njihove poravnave. Zanje odgovarja ne glede na morebitne drugačne dogovore med bivšimi temeljnimi organizacijami oz. njihovimi pravnimi nasledniki. Ti lahko učinkujejo samo med udeleženci takšnih dogovorov, proti tretjim (kar je v obravnavanem primeru tožeča stranka) pa ne. Vse to je obrazloženo že v izpodbijani odločbi.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi ne obstojijo. Ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen Zakona o pravdnem postopku), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (386. člen Zakona o pravdnem postopku).