Jedro

Po 9. alineji 1. odstavka 65, člena ZUTD pravica do denarnega nadomestila preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je zavarovanec opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik je bil izvoljen za občinskega svetnika. To funkcijo je opravljal neprofesionalno in iz tega naslova prejemal dohodek, poimenovan sejnina. Tožnik zavoda ni obvestil o plačilu za opravljeno delo, zato mu je pravica do denarnega nadomestila zakonito prenehala.

Sejnina za neprofesionalno opravljanje svetniške funkcije predstavlja dodaten dohodek v smislu 9. alinee 1. odstavka 65. člena ZUTD.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločbe Zavoda za zaposlovanje RS št. ... z dne 23. 9. 2011 in odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 28. 11. 2011 (prvi odstavek I. točke izreka). Hkrati je zavrnilo tudi tožnikov zahtevek na ugotovitev, da mu pravica do denarnega nadomestila 20. 12. 2010 ni prenehala, da mu je tožena stranka od 21. 12. 2010 dalje dolžna priznati vse pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in mu izplačati denarno nadomestilo za čas 24 mesecev, in sicer za prve tri mesece 577,25 EUR bruto oz. po predhodni odvedbi davkov in prispevkov 449,68 EUR neto, v naslednjih mesecih pa 494,78 EUR bruto oz. 385,44 EUR neto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posamičnega mesečnega zneska nadomestila v plačilo do plačila (drugi odstavek I. točke izreka). Sklenilo je, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka (II. točka izreka). Sodišče je namreč prisodilo, da sta izpodbijana posamična upravna akta o prenehanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, pravilna in zakonita.

Zoper navedeno sodbo je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se z materialnopravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi se sejnina, kot odmena za neprofesionalno opravljanje funkcije občinskega svetnika štela za dohodek, ki bi ga bila brezposelna oseba ob uveljavljanju pravice do nadomestila dolžna prijaviti. Pri tem se sklicuje na 67. člen ZUTD, ki kot delo definira pogodbeno razmerje, tega pa v konkretnem primeru ni bilo. Člani občinskega sveta prejemajo plačilo zgolj in samo, če svojo funkcijo opravljajo profesionalno, in sicer plačo za katero se smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih. V nasprotnem primeru po 34.a členu Zakona o lokalni samoupravi prejemajo plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije samo župani in podžupani, člani občinskega sveta pa ne, saj jim pripada sejnina.

V zvezi z dejanskim stanjem graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, kjer je poklonilo veri izpovedbam prič A.A. in B.B., ne pa njegovi izpovedi. Ob oddaji obrazca naj bi pojasnil, da prejema dohodek kot občinski svetnik, da gre za minimalne prejemke, da se je pri izpolnjevanju obrazca glede tega vprašanja ustavil in križca, da dohodka ne prejema ni napravil, temveč naj bi ga napravila delavka zavoda oz. ga smiselno dopolnila. Navedena listina po mnenju pritožnika dokazuje resnično dejansko stanje že zaradi debeline črt, ki je posledica različnih pisal, in je dobro vidno tudi na kopiji.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe. Ta je namreč izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Pisni odpravek sodbe je temeljito obrazložen ter utemeljen s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

V obravnavani zadevi gre za spor zaradi prenehanja pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, priznane z odločbo z dne 19. 1. 2011. V predsodnem upravnem postopku je bilo namreč z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma, ki sta predmet tega sodno socialnega spora odločeno, da pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost, priznana za 24 mesecev z odrejenim izplačevanjem od 21. 12. 2010 do 20. 12. 2012, preneha z 20. 12. 2010, ker je tožnik opustil obveznost sprotnega obveščanja o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, dodatnem delu ter dogovorjenem plačilu.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je torej podana v Zakonu o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUTD), ki ga je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje. ZUTD v 65. členu taksativno določa razloge za prenehanje pravice do denarnega nadomestila, ureja datum prenehanja in hkrati nosilcu zavarovanja nalaga postopanje po uradni dolžnosti. Po 9. alineji 1. odstavka 65, člena ZUTD tako pravica do denarnega nadomestila preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je zavarovanec opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Prav takšno dejansko stanje pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zagotovo izkazano v predmetni zadevi.

Nobenega dvoma ni, da je bil tožnik meseca oktobra 2010 izvoljen za občinskega svetnika v Občini C., da je to funkcijo opravljal neprofesionalno in iz tega naslova prejemal dohodek, poimenovan sejnina. Dejstvo opravljanja svetniške funkcije ter prejemanja sejnine v zahtevi za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vloženi 23. 12. 2010 (priloga A5 sodnega spisa) ni navedeno. To listino je v povezavi z izpovedbama zaslišanih prič A.A. in B.B. dokazno ocenilo sodišče prve stopnje in ustrezno obrazložilo, zakaj je sledilo njuni prepričljivi izpovedi o tem, da tožnik ni povedal, niti v tipskem obrazcu ni navedel, da prejema kakršenkoli dohodek. Hkrati logično prepričljivo utemeljuje razloge, zaradi katerih ni sledilo tožnikovi izpovedi oz. zakaj njegove izpovedi ni štelo za verodostojno.

Sicer pa o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, v skladu z načelno določbo 8. člena ZPP odloča sodišče po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokazovanja. Ker so izvedeni dokazi logično prepričljivo ocenjeni, ni mogoče slediti navedbam pritožnika, da naj sam ne bi napravil križca pod rubriko „pridobivanje dodatnih dohodkov“, niti, da naj bi to bilo razvidno iz debeline črt. Tovrstne pritožbene navedbe so celo protispisne. Iz zapisnika z dne 13. 9. 2011, v katerem je izrecno protokolirano, da je bil prebran in nanj tožnik ni imel pripomb ter ga je tudi podpisal, namreč izhaja ravno nasprotno, in sicer:,“da je 23. 12. 2010 sam vložil vlogo za denarno nadomestilo, pod točko 3 obrazca naredil križec ter s tem označil, da ni pridobival, in da ne pridobiva nobenih dodatnih dohodkov“. Ker niso utemeljene navedbe tožnika, da je dejansko stanje zmotno oz. nepopolno ugotovljeno, je morala ostati pritožba v tej smeri brezuspešna.

Pravno zmotno in zato nesprejemljivo je tudi materialnopravno naziranje pritožnika, da sejnina za neprofesionalno opravljanje svetniške funkcije ne predstavljala dodatnega dohodka v smislu 9. alinee 1. odstavka 65. člena ZUTD. Pritožbeno sodišče namreč povsem soglaša z razlogovanjem izpodbijane sodbe, da je prejemek za nepoklicno opravljanje svetniške funkcije potrebno obravnavati enako, kot vsak drugi prejemek za opravljeno delo, ne glede na njegovo poimenovanje. Pravilnost takšnega stališča potrjuje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v judikatu, ki ga citira sodišče prve stopnje in po katerem se osebni prejemki za nepoklicno opravljanje funkcije tudi pri ugotavljanju davčne osnove obravnavajo enako kot plača in nadomestilo plače iz rednega delovnega razmerja. Sicer pa določba 67. člena ZUTD, ki določa pravna razmerja, na podlagi katerih zavarovanci opravljajo delo in prejemajo dodaten dohodek, v okoliščinah konkretnega primera niti ni uporabljiva. Slednje določilo namreč ureja znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dohodka iz dela, ne pa razlogov, postopek in način prenehanja pravice same.

Glede na vse obrazloženo, ko torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je bilo na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Ob takšnem izidu pritožbenega postopka je bilo ob uporabi 154. člena ZPP potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnik sam svoje stroške pritožbe.