Jedro

Ker je na podlagi napotkov iz razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zanesljivo ugotovilo, da sta tajni policijski delavec in tajni policijski sodelavec obtoženca že pred izvedbo ukrepov po tedaj veljavnem členu 150 ZKP izzvala k kriminalni dejavnosti v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj po členu 196 in 310 KZ, je ravnalo pravilno, ko je tako zoper nezakonito napeljanega obtoženca, kakor tudi zoper njegova sostorilca, ki sta pri storitvi kaznivega dejanja sodelovala zgolj zaradi njegovega nagovarjanja, izdalo zavrnilno sodbo po 4. toki 357. člena ZKP.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zoper obtoženega U. R. iz razlogov po 1. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo obtožbo za storitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ, zoper obtožene U. Ra., M. Z. in A. V. pa je iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo za storitev kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/I KZ v zvezi s členom 25 KZ in v skladu s takšnima odločitvama s stroški kazenskega postopka ter potrebnimi izdatki obdolžencev in potrebnimi izdatki in nagradami njihovih zagovornikov obremenilo proračun.

Zoper zavrnilni del sodbe glede obtoženih U. R., M. Z. in A. V. je vložila pritožbo okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec svetnik J. S.iz V. državnega tožilstva R.S. je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi podatkov kazenskega spisa, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb okrožne državne tožilke, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku obtožbo zoper obtožene R., Z. in V. zavrnilo. Po izvedenem dokaznem postopku je namreč lahko z dovolj visoko stopnjo zanesljivosti pritrdilo ugotovitvam in izraženim dvomom pritožbenega sodišča, navedenim v sklepu in sodbi opr. št. I Kp 562/2004 z dne

24.6.2004, glede nezakonitega delovanja policije v zvezi z izvajanjem prikritih ukrepov po členu 150 ZKP, pa tudi o izsiljeni in s strani policijskih sodelavcev napeljani kriminalni dejavnosti obtoženega U. R., neločljivo povezani tudi z očitki temu obtožencu in soobtoženima Z. in V. v zvezi z očitano storitvijo kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem po I. odstavku člena 310 KZ v zvezi s členom 25 KZ. Prepričljivi so namreč razlogi izpodbijane sodbe, s katerimi je sodišče prve stopnje ob analitični presoji vseh spornih ukrepov policije, odrejenih po tedaj veljavnem členu 150 ZKP, ugotovilo, da je policija delovala že več kot dva meseca pred formalno pridobitvijo odredbe o tajnem policijskem sodelovanju, ko sta tajni policijski delavec in tajni policijski sodelavec obtoženega R. nagovarjala tako k nabavi in nadaljnji prodaji mamil, kot tudi k nabavi in prodaji orožja, zanesljivo pa je sodišče tudi ugotovilo, da so bile v zvezi s tem na obtoženca naslovljene tudi številne grožnje, ki so ob sosledju z ostalimi, z delovanjem obeh tajnih sodelavcev policije povezanimi ravnanji, privedle do prve kriminalne dejavnosti obtoženega R. in glede katere v spisu ni nobenih relevantnih podatkov, da se je z njo že predhodno ukvarjal. Sklicujoč se na vse pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje tako tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede obtoženega R. ni bilo nobene osnove za izdajo dovoljenja za uporabo prirejenih listin in identifikacijskih oznak, zaradi česar so bili vsi izvedeni ukrepi nezakoniti, s tem pa tudi vsi izsledki, pridobljeni na podlagi danih dovoljenj policiji in je tako jasno, da do kriminalne dejavnosti obtoženega Razpeta sploh ne bi prišlo, v kolikor bi ne bilo ugotovljenega delovanja policije.

Neutemeljene so zato pritožbene navedbe okrožne državne tožilke, nanašajoče se na ravnanje obtoženega R. in sostorilcev Z. in V. glede kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/I KZ v zvezi s členom 25 KZ (obtožnico zoper obtoženega R. zaradi očitka storitve kaznivega dejanja po členu 196/I KZ je tožilka umaknila), saj je ob gornjih ugotovitvah irelevantno, kako so po nezakonito sproženi aktivnosti policije in posledično kriminalni dejavnosti obtoženega R. potekala dogovarjanja med slednjim in sostorilcema, glede katerih je sicer pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu ugotovilo, da v prvem postopku pred prvostopenjskim sodiščem niso bila razčiščena in je v zvezi s tem dalo določene napotke sodišču prve stopnje glede izvedbe ponovljenega postopka, vendar le pogojno, saj je svoje ugotovitve povezalo s predhodno rešitvijo temeljnega vprašanja, navezujočega se na zakonitost izvedbe ukrepov po členu 150 ZKP.

Prav ima sicer pritožnica, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni v celoti sledilo napotkom iz razveljavitvenega sklepa, saj ministra za notranje zadeve ni pozvalo, da naj ob eventuelni ponovni zavrnitvi dovoljenja za zaslišanje tajnega policijskega sodelavca podrobneje pojasni svoje stališče (minister predlogu za zaslišanje ponovno ni ugodil), vendar pa je sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da gre za ministrovo diskrecijsko pravico, po kateri svoje odločitve ni dolžan še posebej obrazlagati.

Pravilno državna tožilka v svoji pritožbi tudi ugotavlja, da sodišče ni odločilo glede predmetov, ki so bili pridobljeni z ukrepi iz I. odstavka 155. člena ZKP, saj ob izreku zavrnilne sodbe ni odvzelo avtomatske pištole znamke Intratec cal 9 mm z dušilcem in 15 naboji istega kalibra, vendar pa bo to pomanjkljivost sodišče prve stopnje lahko odpravilo z naknadno izdanim sklepom po členu 498 ZKP.

Ker je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper obtožence izdalo zavrnilno sodbo po 4. točki 357. člena ZKP, saj pomeni izzvana kriminalna dejavnost okoliščino, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejanje (4. odstavek 155. člena ZKP), je sodišče druge stopnje pritožbo okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.