Jedro

Odmera odškodnine za neposlovno škodo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem obsodilnem delu in v odločbi o pravdnih stroških spremeni tako, da se v točki I. izreka znesek 2.848,98 EUR nadomesti z zneskom 1.848,98 EUR in v točki IV. izreka (odločba o pravdnih stroških) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati 22,48 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti za 166,25 EUR pritožbenih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo plačati 2.848,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2017 dalje do plačila (točka I. izreka). Zaradi delnega umika tožbe je pravdni postopek ustavilo za znesek zakonskih zamudnih obresti od znesek 6.158,98 EUR za čas od 9. 6. 2016 do 16. 7. 2017 (točka II. izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka III. izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 550,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka IV. izreka).

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe in zoper odločbo o pravdnih stroških je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da si v razlogih glede odmere odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prvostopno sodišče prihaja v nasprotje, ker iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke ne izhaja takšna vrsta in narava poškodb tožnika, kot jih ugotavlja prvostopno sodišče. Fizične bolečine izhajajo predvsem iz subjektivnega doživljanja tožnika. Odmerjena odškodnina pa tudi ni v skladu s sodno prakso, pri čemer se pritožba sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča RS. Za odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa ni dejanske podlage, ker iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke ne izhaja, da bi ta v posledici nezgode utrpel trajne posledice na svojem zdravju take narave, da bi vplivale na njegovo poklicno in osebno življenje. Nepravilno je tudi prisojena premoženjska škoda, ker potni stroški za zdravljenje tožnika za zatrjevane poškodbe (fizioterapija, obiski zdravnikov) niso v celoti izkazani. Nepravilno pa so tudi odmerjeni pravdni stroški, ker prvostopno sodišče pri odmeri stroškov ni pravilno upoštevalo pravdnega uspeha.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ni sporno, da je tožnik utrpel telesne poškodbe v prometni nesreči dne 2. 3. 2016, katero je povzročil zavarovanec tožene stranke. Prvostopno sodišče pravilno, na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke M. B. (nadalje izvedenec) ter izpovedbe samega tožnika in spisu priložene medicinske dokumentacije (to je pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval tudi izvedenec) ugotavlja, da je tožnik v prometni nesreči utrpel udarnino glave z odrgnino sredi čela ter manjšo raztrganinsko razpočno rano na levi strani čela, hipni pretres možganov, blagi nateg vratnih mišic, udarnino leve rame ter udarnino leve nadlahti z udarnino in modricami ter poškodbo vezi med akromijem in ključnico v predelu levega ramena. Prvostopno sodišče je na podlagi izpovedbe tožnika in zdravstvene dokumentacije tudi pravilno ugotovilo, da je tožnik zraven navedenih poškodb utrpel še več manjših udarnin po celem telesu. V posledici navedenih poškodb je tožnik (tako iz izvedenskega mnenja) trpel lahke telesne bolečine okrog dva meseca, pri čemer so vse razen tiste, v predelu levega ramena, hitro izzvenele. Nato so kakšne tri mesece ostale še občasne lahke telesne bolečine v pojemajoči intenziteti, predvidoma do konca ambulantnega zdravljenja. Nevšečnosti pa so se izkazovale pri kirurški oskrbi rane, jemanju analgetikov, pregledi pri različnih zdravnikih (tudi CT, rentgen, UZ) in veliko število fizioterapij. Pri taki presoji prvostopno sodišče ni zašlo v po pritožbi zatrjevano protispisnost, je pa prvostopno sodišče glede na vrsto, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin ter s poškodbami povezanimi nevšečnostmi pri zdravljenju tožniku za prestane fizične bolečine odmerilo previsoko odškodnino. Pravična denarna odškodnina v skladu s 179. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) znaša 3.800,00 EUR, kolikor je tožena stranka tožniku iz naslova navedene vrste nepremoženjske škode že izplačala.

6. Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da v posledici utrpelih poškodb tožniku ne pripada odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je objektivno izkazano utrpel udarnino ramena s poškodbo vezi med akromijem in ključnico. V posledici te poškodbe (tako iz izvedenskega mnenja izvedenca kot izpovedbe tožnika) je tožnik oviran pri vožnji tovornega vozila (tožnik je po poklicu profesionalni voznik), kar se kaže z bolečino v levi rami ob koncu dneva po napornem delu in pri daljši vožnji, omejen je pri nakladanju in razkladanju tovornega vozila, v levi roki se mu pojavlja mravljinčenje, posebej pri daljši vožnji, enako pri intenzivnejšem delu, zaradi poškodbe pa je tudi moral pustiti vožnjo z motorjem in ima težave tudi pri vožnji s kolesom. Iz navedenih razlogov ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da tožnik v obravnavanem škodnem dogodku ni utrpel takšne poškodbe, ki bi omejevale njegove življenjske aktivnosti poklicne in osebne narave. Nasprotno, iz navedenih razlogov je prvostopno sodišče povsem pravilno presodilo, da je tožnik v posledici obravnavane prometne nesreče utrpel tudi duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter mu z zneskom 1.800,00 EUR, v skladu s 179. členom OZ, odmerilo pravično denarno odškodnino za tovrstno nepremoženjsko škodo.

7. Za prestani strah je prvostopno sodišče tožniku odmerilo odškodnino v znesku 1.200,00 EUR. Odmere odškodnine za prestani strah pritožba ne izpodbija.

8. Prvostopno sodišče je tudi pravilno, s sklicevanjem na zdravstveno dokumentacijo (ambulantni kartoni in kartoni opravljenih fizioterapij), odmerilo tožniku odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 158,98 EUR. Nasprotna pritožbena izvajanja s sklicevanjem, da tožnik zdravstvenih pregledov ni opravil zgolj zaradi poškodb utrpelih v prometni nesreči, so neutemeljena, ker je tožnik povsem sprejemljivo povedal, da drugih poškodb v navedenem obdobju ni imel in da je bilo njegovo celotno zdravljenje povezano s poškodbami iz prometne nesreče. Temu pritrjuje tudi izvedensko mnenje in priložena zdravstvena dokumentacija.

9. Po spremenjeni sodbi je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo (odškodnina za fizične bolečine znaša 3.800,00 EUR, za prestani strah 1.200,00 EUR, za zmanjšanje življenjske aktivnosti 1.800,00 EUR) plačati 6.800,00 EUR in za premoženjsko škodo (stroški zdravljenja) 158,98 EUR, torej skupno 6.958,98 EUR. Ker je tožena stranka tožniku že izplačala 5.110,00 EUR (valorizirani znesek z dne 28. 9. 2017 plačane odškodnine v višini 5.000,00 EUR) je tako dolžna tožniku plačati še 1.848,98 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. Po spremenjeni prvostopni sodbi pravdni uspeh tožeče stranke znaša 36 % in je tako tožeča stranka, kateri je prvostopno sodišče pravilno priznalo pravdne stroške v višini 1.028,78 EUR dolžna toženi stranki, kateri je prvostopno sodišče pravilno priznalo pravdne stroške v višini 918,00 EUR, povrniti za 22,48 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. in 358. člen ZPP).

12. Toženi stranki je priznati 35 % pritožbeni uspeh in zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti 166,25 EUR od 474,99 EUR utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov.