Jedro

Da bi se upnik izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, bi moral kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom trimesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo na premičnine ustavilo, ker upnik v roku treh mesecev od dneva neuspešnega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža ter se pri tem sklicevalo na drugi odstavek 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Zoper navedeni sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdaj naj bi bil opravljen zadnji rubež, zato je izpodbijani sklep pomanjkljiv in ga posledično ni mogoče preizkusiti. Zgolj iz previdnosti upnik ugotavlja, da je bil po njegovih podatkih dne 15.12.2011 pristojnemu sodišču podan predlog za odlog rubeža premičnin za dobo enega leta oz. do 31.12.2012. O tem predlogu sodišče še ni odločilo. Predlog je bil poslan sodni izvršiteljici. Tako je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Rubež ni bil opravljen, ker je upnik predlagal odlog izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

5. Izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka, saj je rubež premičnin opravljala postavljena izvršiteljica, ta pa je upniku poslala svoje poročilo z dne 9.12.2011, katerega je upnik prejel dne 14.12.2011, kot izhaja iz dopisa upnika sodišču dne 19.12.2011. Tako je bil upnik seznanjen, da je izvršiteljica dne 7.12.2011 opravila neuspešen rubež in tega dejstva sodišče ni bilo dolžno ponovno povzemati v obrazložitvi sklepa. Res je upnik predlagal pri izvršitelju odlog rubeža premičnin za dobo enega leta do 31.12.2012 v smislu 72. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, vendar pa navedeno dejstvo ne more vplivati na potek zakonitega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Odlog izvršbe na predlog upnika namreč pomeni zastoj v postopku izvršbe, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbi Zakona o pravdnem postopku (ZPP), do katerega pride po volji strank. Zaradi mirovanja postopka pa ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Glede na navedeno bi moral upnik zato, da bi se izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, predlagati ponovni rubež pred potekom trimesečnega roka, ki pa se ne bi izvedel pred potekom odloga izvršbe, saj odlog izvršbe zgolj vpliva na potek same izvršbe, ne pa za tek izvršilnega postopka.

6. Glede na navedeno upnikova pritožba ni utemeljena ter jo je bilo potrebno zavrniti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).