Jedro

Postopek z nepopolno vlogo in pozivanjem na odpravo pomanjkljivosti je predviden le ob predpostavkah iz tretjega odstavka 12. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožencev za obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno, po pooblaščencu, pritožujeta toženca. V njej navajata, da sta že v pritožbi z dne 15.2.2012 podala predlog za obročno plačilo sodne takse, torej pravočasno. Navedbe sodišča, da sta predlog podala prepozno, šele 6.3.2012, zato ne držijo. Zato predlagata, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se jima dovoli plačilo takse v šestih obrokih ali pa sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom prvega odstavka 366. in 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožba pravilno navaja, da sta toženca v pritožbi z dne 15.2.2012 navedla: “Toženi stranki nadalje še zaprošata, da jima sodišče dovoli plačilo sodne takse za pritožbo v 6 mesečnih obrokih, saj bi bilo s takojšnjim plačilom sodne takse ogroženo njuno preživljanje.“ in so zato zmotne navedbe sodišča prve stopnje, da sta toženca le na prvi strani pritožbe zapisala „prošnja za obročno plačilo sodne takse“ in da naj nato „...v vlogi glede tega ni podala niti ene navedbe“ (tč. 2 obrazložitve sklepa). Prav tako pa je iz pritožbenih navedb in iz podatkov v spisu razvidno, da toženca, razen citiranih navedb, nista navajala ničesar drugega in nista predložila sodišču nobenih dokazil. Vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti je ali bi moralo sodišče prve stopnje s predlogom za obročno plačilo sodne takse za pritožbo, vsebovanem v pritožbi, ravnati kot z nepopolno vlogo in tožencema omogočiti, da v sodno določenem roku navedbe dopolnita in predložita ustrezna dokazila.

6. V predmetnem pravdnem postopku je plačilo taksne obveznosti za pritožbo določeno v 105.a členu ZPP. V skladu z napotitveno določbo iz prvega odst. 168. člena ZPP (1), pa je institut oprostitve plačila sodnih stroškov v celoti izločen iz tega zakona in je urejen v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1). Postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe, je predlagalni postopek in je urejen v 12. členu ZST-1. Drugi odst. tega člena določa, da mora stranka predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Vsebina te izjave je podrobno določena v tretjem odstavku tega člena (2). V tem odstavku pa je tudi izrecno določeno:“Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.“. Gramatikalna razlaga obeh določb je jasna; predlogu mora biti priložen tudi predpisan obrazec in priloge; postopek z nepopolno vlogo in pozivanjem na odpravo pomanjkljivosti, je predviden le ob predpostavkah iz citiranega stavka. Tudi z upoštevanjem razlage po namenu se, navkljub strožji procesni zahtevi aktivnega ravnanja strank, ohranja uravnotežen in razumen pristop do varovanja tistega upravičenja, ki izhaja iz pravice do sodnega varstva, namreč pravice do meritorne odločitve (3).

7. Glede na okoliščine, povzete v tč. 2 obrazložitve tega sklepa, niso podani pogoji, da bi sodišče izvedlo postopek v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (108. člen ZPP), zato je neupoštevno tudi, da sta toženca dne 8.3.2012 sodišču poslala potrebne pisne listine. Taksna obveznost je nastala ob vložitvi pritožbe (1. tč. prvega odst. 5. člena ZST-1) in le istočasna vložitev predloga z prej omenjeni dokazili (opomba št. 4), bi sodišču omogočila vsebinsko odločanje o predlogu. Zato bi sodišče prve stopnje zaradi formalnih (procesnih) pomanjkljivosti moralo predlog zavreči in ne zavrniti, vendar bi tudi takšna odločitev za toženca imela enake pravne učinke kot sedaj izrečena.

8. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP).

9. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni, zato o njih ni bilo odločeno (163. člen ZPP).

Op. št. (1): „V pravdnem postopku se glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse.“.

Op. št. (2): „(3) Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje.“ Op. št. (3): Podrobneje, tudi o ustavnopravnih vidikih Betetto N., Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, str. 76-80. Op. št. (4): Orehar Ivanc M., Institutu dopuščene revizije po ZPP-D, PP 28/2009:“ Pozneje vložen predlog za oprostitev, za odložitev ali za obročno plačilo sodne takse ne učinkuje na že nastalo taksno obveznost (prvi odstavek 168. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZST-1). Pri tem ni bistveno, ali je bil predlog za oprostitev plačila takse vložen v dodatnem roku za plačilo takse ali pozneje. V vsakem primeru bo učinkoval le za poznejša procesna dejanja, ki so predmet taksne obveznosti. Če torej predlog za oprostitev oziroma omilitev taksne obveznosti ne bo vložen hkrati z vložitvijo predloga za dopustitev revizije, na taksno obveznost v zvezi s tem predlogom ne bo učinkoval, čeprav se bo izkazalo, da je utemeljen.“.