16. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Zavašnika iz Medvod in drugih na seji 16. novembra 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. in 5. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana mesta in občin Ljubljane za obdobje 1986 – 2000, za območje Občine Medvode in srednjeročnega družbenega plana Občine Ljubljana – Šiška za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Medvode (Uradni list RS, št. 132/04 in 56/06), kolikor načrtujeta območje z oznako PD-9/6, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo 2. in 5. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana mesta in občin Ljubljane za obdobje 1986 – 2000, za območje Občine Medvode in srednjeročnega družbenega plana Občine Ljubljana – Šiška za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Medvode (v nadaljevanju Odlok), kolikor na območju z oznako PD-9/6 spreminjata namembnost najboljših kmetijskih zemljišč za širitev gradnje proizvodnega objekta za izdelavo cementnih izdelkov. Navajajo, da je širitev te gradnje načrtovana na predlog številka 659, ki naj bi ga vložil njen lastnik. Menijo, da bo ta gradnja v njihovi neposredni soseščini ogrozila varnost otrok in starejših ter naj bi povzročala prah, hrup in vibracije. Izpodbijani del Odloka naj bi bil zato v neskladju z 72. členom Ustave. Ta del Odloka naj bi bil v neskladju tudi s 67. členom Ustave, ker naj bi posegal v njihovo pravico do uživanja lastnine v skladu z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Ker po njihovem stališču ta del Odloka ne upošteva varstva kmetijskih zemljišč, naj bi bil v neskladju z 71. členom Ustave. Pobudniki navajajo, da je bil v javno razgrnjenem gradivu predlog številka 659 prikazan kot zavrnjen. Iz javno razgrnjenih kartografskih prilog naj bi namreč izhajalo, da naj bi bila zemljišča, namenjena sporni gradnji, ob industrijskem območju tovarne "Color" z oznako PI-9/3. Po njihovem mnenju so predlogu številka 659 ugodili šele po končani javni razgrnitvi in javni obravnavi, saj naj bi Odlok za sporno gradnjo namenil zemljišča ob robu njihovega stanovanjskega naselja, to je na območju PD-9/6. Menijo, da terja ta sprememba javno razgrnjenega gradiva ponovno javno razgrnitev. Ker naj te ne bi bilo, naj bi bil izpodbijani del Odloka v neskladju z 32. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Menijo, da ob javni razgrnitvi osnutka Odloka niso bili seznanjeni s sporno spremembo načrtovanih rešitev, zato naj jim ne bi bila dana možnost, da bi nanjo vložili ugovore in pripombe. Izpodbijani del Odloka naj bi bil zato v neskladju s 25. in 44. členom Ustave. Po njihovem stališču je v Občini dovolj kmetijskih zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo (npr. na območju PI-9/3), vendar naj bi izpodbijani del Odloka za sporno gradnjo namenjal najboljša kmetijska zemljišča, zato naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 6. člena ZUreP-1. Sporna rešitev naj bi nasprotovala temeljnim ciljem in zahtevam urejanja prostora in naj bi pomenila prevlado zasebnega interesa v prostoru. Izpodbijani del Odloka naj bi bil zato v neskladju s točkama 2 in 6 prvega odstavka 3. člena, s tretjim odstavkom 4. člena in z 9. členom ZUreP-1. Pojasnjujejo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstvo) nasprotovalo sporni spremembi kmetijskih zemljišč, vendar naj bi Občina pri njej vztrajala, ker je menila, da je ključna za njen strateški in gospodarski razvoj. Po njihovem mnenju je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj (v nadaljevanju Urad), v strokovnem mnenju nelogično pojasnilo, da je sporna sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč utemeljena, ker naj bi pomenila prestavitev obstoječe proizvodnje cementnih izdelkov iz stanovanjskega območja na njegov rob in naj zato ne bi bila v neskladju z drugim odstavkom 6. člena ZUreP-1.

2.Občina odgovarja, da je po sprejemu programa priprave Odloka (leta 2001) pozvala lastnike zemljišč, naj dajo pobude za spremembe namembnosti zemljišč. Po pridobitvi obveznih smernic za pripravo Odloka od pristojnih ministrstev in organizacij naj bi izdelala osnutek tega akta. Navaja, da je ta osnutek akta javno razgrnila od 25. 6. 2003 do 30. 9. 2003 in v tem času organizirala tri njegove javne obravnave (9. 9. 2003, 11. 9. 2003 in 23. 9. 2003). Do pripomb občanov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka naj bi oblikovala stališča in do njih naj bi se opredelil Občinski svet. Navaja, da je na podlagi teh stališč izdelala dopolnjen osnutek Odloka in nanj pridobila mnenja pristojnih ministrstev in organizacij ter sklep Vlade št. 350-00/2001-288 z dne 19. 7. 2004 o njegovi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnega plana. Usklajeni osnutek Odloka naj bi nato 19. 7. 2004 sprejel Občinski svet. Pojasnjuje, da je lastnik spornega objekta v postopku priprave Odloka dal predlog številka 659 za gradnjo na zemljiščih parc. št. 525/9 in 525/10, k. o. Preska, oziroma na zemljiščih parc. št. 525/13 in 525/12, k. o. Preska (navedena sprememba zemljišč je posledica delitve parcel). Po njenem stališču je bil ta predlog v javno razgrnjenem osnutku Odloka vrisan. Hkrati z njim naj bi bil vrisan variantni predlog Občine, ki ni bil sprejet zaradi pripomb občanov z javne razgrnitve in zaradi stališča Občinskega sveta do teh pripomb. Navaja, da je bil predlog številka 659 predmet dodatnega usklajevanja s področja poselitve in kmetijstva. Vlada naj bi namreč šele na podlagi dodatnega mnenja Urada odločila, da je obravnavani predlog usklajen z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnega plana. Meni, da je Vlada pri tem pojasnila, da se ta predlog nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč zaradi določitve novega območja za proizvodne dejavnosti na robu stanovanjskega naselja. Šlo naj bi za prestavitev obstoječe dejavnosti, ki naj bi bila trenutno locirana znotraj stanovanjskega območja in naj bi bila zato neprimerna v smislu razmestitve dejavnosti v prostoru. Prav tako naj obstoječa dejavnost na trenutni lokaciji ne bi imela možnosti širitve programa, zato naj bi bila nova lokacija na robu stanovanjskega naselja dopustna.

B.

3.Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUreP-1 je bil predlog Odloka javno razgrnjen od 25. 6. 2003 do 30. 9. 2003. Iz dokumentacije izhaja, da je bil v razgrnjenem kartografskem gradivu označen tudi sporni predlog številka 659. Hkrati sta bila v gradivu označena negativno stališče do njega in možnost njegove uresničitve na drugi lokaciji (ob območju tovarne "Color"). Ker morajo biti ob javni razgrnitvi planskih aktov na razumljiv način predstavljene tudi alternativne in variantne rešitve, se je glede na očitke pobudnikov zastavilo vprašanje, ali je bilo javno razgrnjeno gradivo razumljivo, ker je obsegalo tudi negativno stališče do spornega predloga. Vendar iz pripomb k razgrnjenem gradivu sledi, da so prizadeti dali pripombe tako k spornemu predlogu (zaradi degradacije kmetijskih zemljišč) kot k njegovi uresničitvi na drugi lokaciji (ker je ta že v celoti namenjena bližnji tovarni). Razgrnjeno gradivo je torej omogočalo vložitev pripomb k obema javno razgrnjenima rešitvama in tudi k negativnemu stališču do prvotno predlagane rešitve. Neutemeljeno pa je stališče pobudnikov, da javna razgrnitev predloga prostorskega akta pomeni, da je treba slepo vztrajati pri razgrnjenem gradivu in da se ga pozneje ne sme spreminjati. To bi bilo v nasprotju z namenom sodelovanja javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vsak vpliv prizadetih na vsebino razgrnjenih predlogov. Spremembe so mogoče (ob izpolnjevanju drugih pogojev iz Zakona) glede tistih ureditev, ki so bile javno razgrnjene in javno obravnavane, ter v tistih smereh, ki so predlagane v pripombah prizadetih (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-298/95 z dne 27. 2. 1997, Uradni list RS, št. 15/97 in OdlUS VI, 23). V obravnavanem primeru je zato neutemeljen očitek pobudnikov, da ob javni razgrnitvi niso bili seznanjeni s kasnejšo spremembo stališča do spornega predloga in da je zato izpodbijani Odlok v neskladju z 31. členom Ustave. Pobudniki so takrat imeli možnost, da so se seznanili z razgrnjenima rešitvama in so se o njih lahko izjavili, zato je neutemeljen njihov očitek o neskladnosti izpodbijanega dela Odloka s 44. členom Ustave. Ker je Odlok predpis in ne konkretni akt, je neutemeljeno njihovo stališče, da jim je bila v postopku njegovega sprejemanja odvzeta pravica iz 25. člena Ustave. Ker pobudniki niti ne zatrjujejo, da se je na podlagi stališč do pripomb z javne razgrnitve predlog Odloka spremenil tako, da njegove rešitve niso bile več skladne s programskimi izhodišči iz programa njegove priprave, je neutemeljen njihov splošni očitek, da v postopku ni bilo ponovne javne razgrnitve po 32. členu ZUreP-1.

4.Na podlagi 172. člena ZUreP-1 je Vlada do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije ugotavljala usklajenost osnutkov sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin iz prostorskega plana Slovenije. Zanjo je Urad v postopku usklajevanja interesov v prostoru pripravljal strokovne ugotovitve. V obravnavanem primeru je ugotovil, da je sicer Ministrstvo menilo, da posamezni predlogi Občine niso skladni s smernicami za varstvo kmetijskih zemljišč, vendar je Občina vztrajala pri dodatnem usklajevanju. Ker je v podrobnejših strokovnih podlagah ustrezno utemeljila zasnovo svojega prostorskega in gospodarskega razvoja, je Urad menil, da so njeni posamezni predlogi usklajeni z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin iz prostorskega plana države in niso v neskladju z drugim odstavkom 6. člena ZUreP-1. Med takšnimi predlogi je naveden tudi sporni predlog številka 659. To strokovno mnenje temelji na proučitvi podrobnejših strokovnih podlag, zato je neutemeljen splošni očitek pobudnikov, da je izpodbijani del Odloka v neskladju z drugim odstavkom 6. člena ZUreP-1, ker spreminja namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Zato tudi ni izkazan njihov splošni očitek o kršitvi 71. člena Ustave in je zato neutemeljen.

5.Iz temeljnih določb ZUreP-1, na katere se sklicujejo pobudniki (točki 2 in 6 prvega odstavka 3. člena, tretji odstavek 4. člena in 9. člen ZUreP-1), izhajajo bistveni cilji Zakona ter so vodilo pri oblikovanju in presoji vseh norm s področja urejanja prostora. Njihov vpliv se odraža zlasti v postopku, predpisanem za pripravo in sprejem prostorskih aktov. Zgolj s splošnim zatrjevanjem, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju z navedenimi programskimi določbami Zakona, njegove nezakonitosti niso izkazali, zato je ta njihov očitek neutemeljen.

6.Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko vsaka nova gradnja pomeni poslabšanje življenjskega okolja, vendar to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave. Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za gradnje, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Vendar pobudniki takšnih prekomernih vplivov ne zatrjujejo in ne izkazujejo. Za utemeljitev njihovih navedb ne zadošča njihovo splošno stališče, da v izpodbijanem delu Odloka predvidena namembnost spornega območja za širitev gradnje proizvodnega objekta za izdelavo cementnih izdelkov, ki bo šele načrtovana z izvedbenim prostorskim aktom, že ogroža njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja (72. členu Ustave). V postopku priprave in sprejemanja tega izvedbenega prostorskega akta bodo pobudniki lahko dali svoje pripombe in predloge k načrtovanju sporne gradnje. V nadaljnjih postopkih za pridobitev dovoljenja za gradnjo spornega objekta bodo lahko razrešili tudi vprašanja v zvezi z lastninsko pravico oziroma z drugimi stvarnopravnimi ali obligacijskopravnimi razmerji na zemljiščih, namenjenih za to gradnjo. Zato je neutemeljen njihov očitek, da je izpodbijani del prostorskega plana, ki šele načrtuje namembnost spornih zemljišč, v neskladju s prvim odstavkom 67. člena Ustave.

7.Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj