Jedro

V obravnavanem primeru tožnika nista enotna sospornika, saj četudi sta zakonca, vlagata tožbeni zahtevek kot oškodovanca. Dovoljenost revizije se zato presoja po vrednosti zahtevkov za vsakega posameznega tožnika, ki pa revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP ne presega.

Določba petega odstavka 367. člena ZPP v obravnavanem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnika sta uveljavljala povračilo škode, ki naj bi jima jo toženec kot mandatar povzročil z nestrokovnim in neskrbnim ravnanjem pri izvrševanju mandatne pogodbe.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan plačati prvemu tožniku 11.082,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2009 do plačila in 14.558,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2005 do plačila, ter drugi tožnici 9.457,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2009 do plačila in 5.374,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2005 do plačila. Tožnikoma je naložilo povračilo pravdnih stroškov toženca in stranskega intervenienta.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnikoma je naložilo povračilo pritožbenih stroškov toženke.

4. Tožnika sta zoper navedeno sodbo vložila revizijo. Sodišči prve in druge stopnje naj bi zmotno uporabili materialno pravo in bistveno kršili določbe pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču sta predlagala, da naj izpodbijano sobo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da naj izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki je v odgovoru nanjo predlagal njeno zavrnitev, ter stranskemu intervenientu, ki na revizijo ni odgovoril. 6. Revizija ni dovoljena.

7. Odločba sodišča prve stopnje je bila izdana 4. 5. 2016, torej pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Uradni list RS 10/17). Glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E se zato v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. 8. V skladu s temi je bila revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), če tega zneska ni presegala, presegala pa je 2.000 EUR in zakon ni določal, da revizije ni, pa je bila dovoljena, če je bila predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP).

9. Če so imeli zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljali zoper več tožencev, je bila v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP relevantna vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej ter za vsakega toženca posebej. Izjemi od slednjega pravila sta bili enotno sosporništvo in solidarnost terjatve oziroma obveznosti. Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da se morajo enaki procesni položaji obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu.

10. V obravnavanem primeru tožnika nista enotna sospornika, saj četudi sta zakonca, vlagata tožbeni zahtevek kot oškodovanca.1 Dovoljenost revizije se zato presoja po vrednosti zahtevkov za vsakega posameznega tožnika, ki pa revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP ne presega. Seštevanja vrednosti končno ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP namreč v obravnavanem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.2

11. Revizija je zato nedovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

12. Tožnika v revizijskem postopku nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). To velja tudi za toženca, ki v odgovoru na revizijo na problem njene dovoljenosti ni opozoril. 1 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 193/2015 z dne 26. 1. 2017. 2 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II DoR 406/2012 z dne 14. 2. 2013, II Ips 330/2011 z dne 20. 9. 2012, II Ips 145/2014 z dne 9. 7. 2015 in druge.