Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja. Sta solastnika nepremičnin parc. št. 87/1. 87/2, 87/3, vse k.o. ... Njune nepremičnine mejijo na nepremičnine, ki so v lasti toženih strank. Tožnika sta pridobila nepremične na podlagi prodajne pogodbe leta 1997. Prodajalca sta te nepremičnine pridobila na podlagi prodajne pogodbe iz leta 1976. Tožnika navajata, da imata sporne parcele v lastniški posesti na enak način, kot sta jih imela pravna prednika, ki sta ob prodaji tudi pokazala obseg prodanega zemljišča. Ogled je zajemal tudi sporne nepremičnine. Uporabi spornih parcel ni nihče ugovarjal. 2. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja. Zaključilo je, da med strankama meja ni bila sporna in toženci nikoli niso opozoril tožnikov, da izvršujejo posest preko svojega zemljišča. Sodišče je ugotovilo, da ob sklenitvi prodajne pogodbe leta 1997 ni bila izvedena natančna meritev zemljišča in, da sta tožnika imela posajeno trsje v istem obsegu kot njuna prednika, kar pa je že takrat bilo na sporni nepremičnini (predmetu priposestovanja). Tožnika nista imela razlogov, da bi podvomila v lastninsko pravico svojih pravnih prednikov.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev.

4. Zoper takšno sodbo vlagajo predlog za dopustitev revizije toženci. Dopustitev revizije predlagajo glede vprašanj:

5. Ali mora iz odločitve sodišča izhajati, da se je sodišče z navedbami pravdne stranke seznanilo z vidika pravice do sodelovanja v postopku vsebovane v 22. členu Ustave Republike Slovenije.

6. Ali je za ugotovitev dobroverne lastniške posesti v smislu 43. člena SPZ dovolj obstoj pravnega posla za pridobitev nepremičnine?

7. Ali se je glede dobre vere v smislu 43. člene SPZ mogoče sklicevat samo na s strani pravnega prednika opisano uporabo nepremičnine ali mora sodišče pri odločanju o obstoju dobre vere upoštevati tudi ostale okoliščine uporabe?

8. Ali za neobstoj dobre vere v smislu 43. člena SPZ zadošča že samo opozorilo, da priposestvovalec uporablja tujo nepremičnino ali mora biti takšno opozorilo posebej specificirano (kdaj je bil priposestvovalec opozorjen, na katerem kraju, na kak način, kako je reagiral na opozorilo in podobno) ali celo pisno?

9. Ali je navedbe o časovnem okvirju priposestvanja oziroma izteku priposestvovalne dobe potrebno podati že v tožbi kot pogoj za njeno sklepčnost?

10. Ali lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva tudi po prvem naroku za glavno obravnavo odpravlja nesklepčnost tožbe s pozivanjem tožeče stranke na podajo dodatnih oziroma novih navedb?

11. Ali je bila kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pravi, da je sestavni del navedene pravice iz 22. člena Ustave namreč tudi obrazložena sodna odločba. Ustavno sodišče je v svoji odločbi Up 147/09 z dne 23.09.2010 pojasnilo, da je »obrazložena sodna odločba bistven del poštenega postopka«, pri čemer pa je v obravnavanem postopku sodišče to pravico kršilo s tem, da je sodba sodišča na določenih delih povsem neobrazložena?

12. Pomembnost vprašanj toženci utemeljujejo z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.

13. Predlog ni utemeljen.

14. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

15. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).