Jedro

Kadar je delodajalec pravna oseba, nastopa v imenu delodajalca njegov (zakoniti ali statutarni) zastopnik, ali od njega pooblaščena oseba. To pomeni, da zastopnik lahko izvede sam celoten "postopek" odpovedi in tudi odloči, ali pa za to v celoti ali le deloma pooblasti koga drugega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10.5.2004 razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za nazaj priznati pravice, kot če bi delala. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu vlakovna odpravnica postaje H. in je dne 10.4.2004 opravljala delo pod vplivom alkohola, kar je tudi priznala. S tem je ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, na kar je bila že opozorjena v disciplinskem sklepu z dne 25.8.2003. V navedenem disciplinskem sklepu je bilo tudi izrecno opozorilo, da ji bo v primeru ponovne kršitve odpovedana pogodba o zaposlitvi. O nameravani odpovedi je bil obveščen sindikat, katerega predstavnik je bil prisoten tudi pri zagovoru tožnice.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so bila kršena bistvena načela kaznovalnih postopkov, ker je zagovor vodila ena oseba, odpoved pa je podala druga oseba. Kršena je bila pravica do zagovora, saj je tožnica obdolžitev prejela 29.4.2004, zagovor pa je bil razpisan za 6.5.2004. Sindikat je obdolžitev prejel šele 3.5.2004. Tožena stranka bi morala postopek ugotavljanja alkoholiziranosti izvesti skladno s še veljavnim pravilnikom in tožnico poslati tudi na izredni zdravstveni pregled. Tožnica je dogodek priznala in se začela zdraviti zaradi odvisnosti od alkohola. Odpoved ji je bila vročena v času zdravljenja in njeno zavračanje podpisa ob vročitvi je mogoče šteti kot željo, da se učinkovanje odpovedi zadrži. Tožena stranka bi tožnici lahko izrekla disciplinsko sankcijo in je odpoved prehud ukrep.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Sodba sodišča druge stopnje ni bila izpodbijana zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče v tej smeri ni preizkušalo.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in upoštevalo tudi sodišče druge stopnje.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi tretje alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 - ZDR) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena, da je redno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je odpovedni razlog resen in utemeljen ter onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Za zakonitost odpovedi morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz prvega in drugega odstavka 83. člena ZDR.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica na delu pod vplivom alkohola, kar vsekakor predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Že z zakonom je izvršilnim železniškim delavcem prepovedano uživanje alkohola med delom oziroma nastop dela, če imajo v organizmu alkohol (Zakon o varnosti v železniškem prometu, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 102/2004 - ZVZP, člen 66). Po določbi 46. točke 2. člena ZVZP je izvršilni železniški delavec oseba, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu in/ali opravlja dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa, torej tudi tožnica kot vlakovna odpravnica.

Postopek ugotavljanja alkoholiziranosti je bil izveden po za to usposobljeni in pooblaščeni osebi in v skladu z veljavnimi navodili (priloga B19), ob upoštevanju nespornega dejstva, da je tožnica uživanje alkohola med delom priznala. Na čem temelji revizijska navedba, da bi morala tožena stranka ob ugotovljeni alkoholiziranosti poslati tožnico tudi na "izredni zdravstveni pregled", ni jasno. Navodila predvidevajo možnost ugotavljanja in dokazovanja prisotnosti alkohola v zdravstveni ustanovi le, če delavec odkloni preizkus po pooblaščenem delavcu delodajalca.

Glede očitkov o kršitvi načel "kaznovalnih postopkov" in kršitvi pravice do zagovora, se revizijsko sodišče v celoti strinja z razlogi izpodbijane sodbe, ki se tudi sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča. Izpodbijana sodba je v tem delu skladna z enotno sodno prakso glede "postopka" pred odpovedjo in glede zagotavljanja pravice do obrambe, posebej tudi glede vprašanja roka, ki mora biti delavcu za zagovor zagotovljen. K razlogom izpodbijane sodbe zato ni kaj dodati, stališč, ki jih je Vrhovno sodišče že sprejelo v odločitvah, navedenih v izpodbijani sodbi, pa tudi ni treba ponavljati.

Ker pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za "kaznovalni postopek", temveč za odpoved pogodbe s strani ene pogodbene stranke, so neutemeljene tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na vodenje zagovora po eni osebi in podajo odpovedi po drugi. Pogodbena stranka je delodajalec (4. in 5. člen ZDR). Kadar je delodajalec pravna oseba (na primer gospodarska družba), nastopa v imenu delodajalca njegov (zakoniti ali statutarni) zastopnik, ali od njega pooblaščena oseba (prvi odstavek 18. člena ZDR). To pa pomeni, da zastopnik lahko izvede sam celoten "postopek" odpovedi in tudi odloči ali pa v celoti ali le deloma pooblasti koga drugega. V vsakem primeru gre za postopanje in odločitev delodajalca kot pogodbene stranke, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da so celoten postopek odpovedi izvedle osebe, ki so za to imele ustrezna pooblastila (stran 5 prvostopne sodbe) in česar tožnica v reviziji niti ne izpodbija.

Tudi po presoji revizijskega sodišča je bila vročitev odpovedi zakonita. Revizijske navedbe so v zvezi s tem deloma v nasprotju same s seboj: če tožnica ni vedela, kaj je prejela, ne more zatrjevati, da je želela zadržanje učinkovanja odpovedi. Predvsem pa je ob tem treba upoštevati, da zgolj želja po zadržanju učinkovanja odpovedi ne zadošča. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZDR, mora delavec (ob predpostavki, da odpovedi nasprotuje sindikat) od delodajalca to izrecno zahtevati. Zgolj odklonitev podpisa prejema odpovedi ne kaže na to, da je tožnica s tem zahtevala tudi zadržanje učinkovanja prejete odpovedi.

Neutemeljenost navedb o strogosti "ukrepa" odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidna že iz razlogov izpodbijane sodbe o tem, da odpoved pogodbe ni kaznovalna (na primer disciplinska) sankcija. Poleg tega je tožena stranka tako možnost že uporabila. Za istovrstno kršitev je tožnici predhodno izrekla disciplinsko sankcijo in jo pri tem izrecno opozorila na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve. Sodišči sta pravilno šteli, da je s tem izpolnila tudi pogoj za zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga iz prvega odstavka 83. člena ZDR.

Glede na pravilno ugotovitev sodišč, da gre za ponovno istovrstno kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, čeprav je bila tožnica že opozorjena na posledice uživanja alkohola, kar pomeni, da se je zavedala ali bi se morala zavedati posledic uživanja alkohola, je bil dokazan krivdni razlog na stranki tožnice, ki je ob upoštevanju še drugih pogojev opravičeval redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.