Jedro

Če je vrednost spornega območja takšna, da neposredno sodišče ne more odločati na podlagi kriterija močnejše pravice, potem pravdnega postopka, v katerem se uveljavlja priposestvovanje, ni mogoče prekiniti iz razloga, da gre za čakanje na rešitev predhodnega vprašanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je ta pravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka v nepravdnih zadevah, opr. št. N 16/2008 in opr. št. N 17/2008 Okrajnega sodišča v Cerknici.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da v nepravdnih zadevah ne gre za reševanje predhodnega vprašanja. Pravdno sodišče ni vezano na določitev meje v nepravdnem postopku, saj odloča o močnejši pravici na spornem prostoru, o čemer nepravdno sodišče ne more odločati.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki. Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Razpoložljivo procesno gradivo ne nudi podlage za zaključek, da se v nepravdnih zadevah, opr. št. N 16/2008 in opr. št. N 17/2008, Okrajnega sodišča v Cerknici odloča o vprašanju, ki bi bilo v razmerju do te pravde predhodno vprašanje.

V tej pravdi gre za čisti lastninski spor (in ne za spor o poteku meje). Tožeča stranka uveljavlja lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja. Predmet priposestvovane lastninske pravice je del parc. št. 29/2, k.o. B., in sicer tisti njen del, ki v naravi predstavlja hišo, gospodarsko poslopje in pripadajoče funkcionalno zemljišče. Ni jasno, na kakšen način bi določitev meje med parcelama št. 29/2 in 1814/2, lahko kakorkoli vplivalo na odločitev v tej pravdi. Če gre v obeh nepravdnih zadevah (natančnejše vsebine nepravdnih zadev iz tega spisovnega gradiva ni mogoče razbrati) v resnici za nepravi mejni spor (se pravi: v resnici za prikrit lastninski spor), potem odločitev nepravdnega sodišča ne bo v ničemer zavezovala pravdnega sodišča. Onkraj razumnega dvoma je namreč mogoče že na prvi pogled ugotoviti, da sporno območje nepremičnine po vrednosti presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti (to je 4.000,00 EUR). Na spornem delu nepremičnine namreč stoji stavba. Čim je tako, bo pravdno sodišče lastninsko pravico ugotavljalo, neoziraje se na odločitev nepravdnega sodišča (primerjaj 78. člen SPZ (Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002)). Če pa gre v obeh nepravdnih zadevah za pravi mejni spor, potem ta s to pravdo sploh nima nikakršne zveze. Potek meje namreč na ugotovitve o prvinah priposestvovanja (posest, čas, dobra vera) v ničemer ne vpliva.

A vse to so ugibanja. Za odločitev pritožbenega sodišča v tej zadevi je bistveno to, da iz razpoložljivega gradiva ni videti, da gre v nepravdnih zadevah za reševanje predhodnega vprašanja v razmerju do te pravde. Čim je tako, je treba pritožbi proti sklepu o prekinitvi postopka ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti. Pooblastilo za to odločitev je podano v 3. točki 365. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 do Ur. l. RS, št. 45/2008)).