Jedro

Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 454,04 EUR pravdnih stroškov.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 264,80 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil predlog za izvršbo zoper dva solidarna dolžnika (zakonca): A. A. in B. B. A. A. ni pravočasno vložila ugovora, zato je sklep zoper njo postal pravnomočen in celoten znesek, vključno z obrestmi in izvršilnimi stroški, so od nje izterjali 26. 2. 2020. Pravdni postopek se je vodil le zoper B. B. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo s stroškovno posledico, saj je ugotovilo, da je tožnik dobil terjatev v celoti poplačano od solidarne dolžnice. Tožnikova pritožba zoper sodbo je bila zavrnjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 445/2022 z dne 24. 3. 2022. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženčeve stroške, ki jih mora povrniti tožnik, odmerilo na 630,66 EUR.

3. Zoper sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da je sodišče neutemeljeno priznalo stroške pritožbe z dne 14. 11. 2019 ter kilometrino in odsotnost iz pisarne, saj je toženec, ki prebiva v Ljubljani, za postopek pred ljubljanskim sodiščem brez potrebe pooblastil odvetnico iz C. 4. Toženec je na pritožbo odgovoril, vendar vsebinsko povsem prazno.

5. Pritožba je deloma utemeljena.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da stroški za pritožbo z dne 14. 11. 2019 tožencu ne pripadajo. Iz spisa je razvidno, da je šlo za pritožbo A. A. (ki sploh ni stranka te pravde, saj se je zanjo postopek končal že v izvršilni fazi). Ta pritožba je bila zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 68/2020 z dne 21. 1. 2020, in to za nameček s stroškovno posledico, torej je bilo o stroških pritožbe z dne 14. 11. 2019 že pravnomočno odločeno.

7. Utemeljene so tudi pritožbene navedbe glede stroškov odsotnosti iz pisarne in kilometrine. V sodni praksi je utrjeno stališče, ki ga pravilno in obširno citira pritožba, da je stranka sicer upravičena izbrati katerega koli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča. Stroškov pooblaščenca iz bolj oddaljenega kraja nasprotna stranka ni dolžna povrniti, razen v izjemnih primerih (npr. več povezanih pravd, ki jih določen odvetnik že pozna; pravda, ki zahteva specialistično znanje). Nič od tega toženec ni zatrjeval in tudi v odgovoru na pritožbo, ki povsem pavšalno in nekonkretizirano navaja, da so stroški odmerjeni pravilno in da so navedbe tožnika »neutemeljene in celo protislovne,« ne navede nobenega razloga za izbiro pooblaščenke izven kraja, kjer ima toženec prebivališče in kjer je hkrati tudi sodišče, ki vodi postopek.

8. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec upravičen na račun pooblaščenčeve odsotnosti iz pisarne le do povrnitve 20 odvetniških točk (pol ure odsotnosti, kar bi bil strošek, ki bi zelo verjetno nastal tudi odvetniku iz Ljubljane), do višjih stroškov in kilometrine pa ne.

9. Ostale priznane stroškovne postavke niso pritožbeno sporne. Glede na povedano je pritožbeno sodišče stroške ponovno odmerilo in ugotovilo, da znaša nagrada 670 odvetniških točk, upoštevaje 2 % materialnih stroškov 683,4 točke ali 410,04 EUR, čemur je treba prišteti še 44 EUR sodne takse za ugovor, ter sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku1).

10. Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu mora toženec povrniti pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP), ki obsegajo nagrado za pritožbo (300 točk ali 180 EUR), 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV in 40,80 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj 264,79 EUR. Stroške mora povrniti v roku 8 dni (313. člen v zvezi s 458. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.