Jedro

Presoja skrbnosti stranke je odvisna od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera. Tožnik je v pravdi očital prvemu tožencu, da je v sodelovanju s preostalimi toženci prenašal in skrival svoje premoženje in ga tako prikrajšal za izpolnitev njegove preživninske terjatve. V enakem položaju bi vsak upnik sam opravil ali predlagal sodišču poizvedbe o celotnem dolžnikovem premoženju in razpolaganju z njim. Tudi tožnik je takšno možnost v dokaznem postopku imel; če nanjo ni pravočasno pomislil, mora procesne posledice te opustitve nositi sam.

Za odločitev o predlagani obnovi je bistveno, da zdaj ponujeni dokaz ne bi privedel do ugodnejše sodbe za tožnika, tudi če bi bil uporabljen že v prejšnjem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik mora drugi toženki, tretjemu in četrtemu tožencu povrniti 492,78 EUR stroškov pritožbenega postopka, v petnajstih dneh po prejemu tega sklepa, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka z dne 16. 2. 2021. Tožniku je naložilo, da mora tožencem povrniti njihove stroške postopka, in sicer prvemu tožencu 1.005,40 EUR, preostalim tožencem pa 1.471,17 EUR, vsem z obrestmi.

2. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in dovoli obnovo postopka, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da je imel velike težave z izterjavo svoje preživnine od prvega toženca, ki se je plačilu na različne načine izogibal. Za sporno transakcijo, ki je razvidna iz izpisa prometa na računu prvega toženca pri banki X., tožnik prej ni vedel, niti tega ni mogel predvidevati. Tožnik se je zgolj po naključju seznanil z izpisom prometa, ko ga je sodišče v drugem postopku pridobilo po uradni dolžnosti. Če bi to predlagal tožnik med pravdo, bi šlo za informativni dokaz, ki je prepovedan. Sodišče je tožniku naložilo preveliko dokazno breme, ko mu očita, da bi lahko še pred pravnomočnim zaključkom postopka predlagal ta dokaz. Tožnik se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede skrbnosti stranke pri zbiranju pravdnega gradiva.

3. Prvi toženec na pritožbo ni odgovoril. Druga toženka, tretji in četrti toženec pa v svojem odgovoru predlagajo zavrnitev pritožbe in pritrjujejo razlogom izpodbijanega sklepa. Poudarjajo, da je tožnika v pravdi zastopal odvetnik. Ker je tožnik zatrjeval, da je prvi toženec zagotovil denarna sredstva za plačilo po izpodbijani pogodbi o odstopu terjatve, je bil edini logičen dokaz za to trditev poizvedba o prometu na bančnem računu prvega toženca. Tožnik je po svoji krivdi tak dokazni predlog opustil, zato zdaj ne gre za nov dokaz in obnova postopka ni dopustna. Poleg tega tožnik ni pojasnil, zakaj bi bila zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz uporabljen v pravnomočno zaključenem postopku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je svoj predlog za obnovo postopka oprl na obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pravnomočno končan postopek se lahko na tej podlagi obnovi, če zve stranka za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Ob tem mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, da stranka teh okoliščin brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan (drugi odstavek 395. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njegovega predloga. Pravilno je presodilo, da bi tožnik izvedbo zdaj ponujenega dokaza, če bi bil v prejšnjem postopku dovolj skrben, lahko predlagal že pred pravnomočnim zaključkom pravde.

7. Zagotovo ima tudi procesna skrbnost stranke pri iskanju novot in njihovem uveljavljanju v pravdnem postopku svoje meje, kot izhaja iz judikatov,1 ki ju izpostavlja pritožba, a je dejansko stanje v tožnikovem primeru drugačno.2 Presoja skrbnosti stranke je sicer odvisna od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera. Tožnik je v pravdi očital prvemu tožencu, da je v sodelovanju s preostalimi toženci prenašal in skrival svoje premoženje in ga tako prikrajšal za izpolnitev njegove preživninske terjatve. V enakem položaju bi vsak upnik sam opravil ali predlagal sodišču poizvedbe o celotnem dolžnikovem premoženju in razpolaganju z njim. Tudi tožnik je takšno možnost v dokaznem postopku imel; če nanjo ni pravočasno pomislil, mora procesne posledice te opustitve nositi sam.

8. Tožnik bi torej, glede na naravo in vsebino spora, mogel in moral kot dokaz predlagati tudi pridobitev izpisa prometa na toženčevem bančnem računu za sporno obdobje. Pritožbeni pomislek, da bi bil tak dokazni predlog informativne narave in zato nedopusten, ni utemeljen. Le od stranke je odvisno, kako natančno bo oblikovala svoj dokazni stavek.

9. Predvsem pa je za odločitev o predlagani obnovi bistveno, da zdaj ponujeni dokaz ne bi privedel do ugodnejše sodbe za tožnika, tudi če bi bil uporabljen že v prejšnjem postopku. Tožnik je namreč izgubil pravdo potem, ko se je izkazalo, da prvi toženec redno plačuje preživnino tožniku in da je poravnal tudi vse svoje zapadle obveznosti iz tega naslova. Kot je že bilo obrazloženo v odločbi tega sodišča II Cp 1836/2017 z dne 24. 1. 2018, je predpogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj obstoj upnikove zapadle neporavnane terjatve (prvi odstavek 255. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), medtem ko preventivnega pravnega varstva na ta način ni mogoče doseči. Tudi za uveljavljanje ničnosti sporne pogodbe o odstopu terjatve z dne 7. 6. 2012 zaradi domnevno nedopustnega nagiba (39. člen OZ) bi moral tožnik dokazati svoje prikrajšanje oziroma ogroženost, torej, da prvi toženec preživninske obveznosti ne izpolnjuje in da je zaradi spornega razpolaganja s svojim premoženjem niti ne more izpolniti. V prejšnji pravdi tožnik tega ni dokazal, saj mu je prvi toženec ob izdaji prve sodbe preživnino še plačeval. Če je zdaj s plačevanjem res prenehal, to ne more biti razlog za predlagano obnovo postopka, saj očitno ne gre za dejstvo, ki bi (je) obstajalo že pred izdajo prve sodbe. Za povrh so predlagane poizvedbe, ki jih kot nov dokaz ponuja tožnik, namenjene dokazovanju domnevno spornih toženčevih premoženjskih transakcij oziroma ničnosti pogodbe; to dejstvo pa samo zase še ne bi privedlo do drugačne sodbe.

10. Po navedenem je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je tožnikov predlog za obnovo postopka zavrglo, saj ponujeni dokaz ne predstavlja dovoljene novote (prvi odstavek 398. člena v zvezi z 10. točko 394. člena in drugim odstavkom 395. člena ZPP). Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, v postopku na prvi stopnji pa uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev ni bilo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik je s pritožbo propadel, zato mora svoje stroške zanjo kriti sam, tožencem pa mora povrniti njihove stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo. Skupaj znašajo 492,78 EUR, obsegajo pa nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (550 točk - tarifna številka 21/2), nagrado za zastopanje več strank (110 točk - tretji odstavek 7. člena tarife), 2 % administrativnih stroškov (11. člen tarife) ter 22 % DDV. Višji priglašeni stroški niso utemeljeni, ker je tožnikova pritožba redno (in ne izredno) pravno sredstvo, predmet pritožbenega preizkusa pa je sklep, ki vsebuje procesno (in ne meritorno) odločitev. Če bo tožnik s plačilom zamujal, bo tožencem od navedenega zneska dolgoval še zakonske zamudne obresti (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 378. člena in prvim odstavkom 299. člena OZ).

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 244/2006 z dne 28. 9. 2006 in II Ips 159/2017 z dne 22. 6. 2017. 2 V obeh navedenih judikatih je šlo za povsem naključno ugotovljena nova dejstva oziroma dokaze.