Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica (po tožbi – v nadaljevanju tožnica) toži na ugotovitev obstoja stvarne služnosti in varstva služnosti (peš poti), toženka (po tožbi – v nadaljevanju toženka) pa po nasprotni tožbi na prenehanje te služnosti. Po predlogu za dopustitev revizije tožnice sta sporni (ne)dovolitev spremembe tožbe in ukinitev služnosti.

2. Sodišče prve stopnje je med drugim odločilo, da se sprememba tožbe tožnice z dne 2. 6. 2021 ne dovoli (I. točka izreka). Sicer je ugodilo tožbenemu zahtevku, da se ugotovi obstoj služnostne pravice peš hoje po delu služeče parcele št. 2677 k. o. ..., v širini 1,20 metra in dolžini, kot je razvidno iz izrisa poti izvedenca geodetske stroke Petra Galjaniča z dne 23. 5. 2021, ki je sestavni del sodbe, v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, parcel št. 709/2 in 195* (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora opustiti vsako poseganje v to služnost peš hoje, še posebej pa mora odstraniti del betonskega zidu, kakor je opisano v izreku (III. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek (v delu, ki se nanaša na širino služnostne poti 1,34 m) je zavrnilo (IV. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za prenehanje (ukinitev) služnosti (V. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zoper I. točko izreka zavrnilo. Pojasnilo je, da sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo stanje ob zaključku glavne obravnave, okoliščin, ki so se ugotovile šele po tem, pa ni moglo upoštevati. Sicer je pritožbi toženke delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje v V. in III. točki izreka spremenilo tako, da služnostna pravica peš hoje preneha obstajati, in posledično zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka opustiti poseganje v služnost peš hoje. Sicer je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije izpostavlja pravna vprašanja, ki bi naj bila pomembna, in sicer: Ali gre za bistveno spremenjene okoliščine po prvem odstavku 222. člena Stvarnopravnega zakonika, če je mejna parcela postala javno dobro; ali lahko sodišče P kot lastnici gospodujočega zemljišča naloži aktivno ravnanje, to je da del svojega zemljišča očisti, uredi enostavno stopnico pred betonskim zidom, ki je visok 40 cm, in odstrani kamniti suhi zid na meji s parc. št. 709/2 v višini 80 cm in širini 1,20 m; kakšen vpliv na bistvene spremenjene okoliščine ima vednost toženke, da obstaja potna služnost pred staro hišo, to hišo poruši in na istem mestu zgradi novo hišo; ali je pravica do zasebne lastnine na gospodujočem zemljišču tožnice kršena z odločitvijo sodišča prve stopnje o ugotovljeni potni služnosti. Navaja še, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj so razlogi o prenehanju služnosti nejasni.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožnice zavrnilo.

7. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).