Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi natančno obrazložilo, zakaj je v določenem obdobju lahko ugotovilo bolniški stalež kot posledico poškodbe pri delu oziroma bolezni, prav tako pa je povedalo, da so medicinski izvidi objektivizirani in zadostna podlaga za odločitev. Revizija zato neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča do pritožbenih navedb v zvezi z razlogom za nastanek bolniškega staleža in glede "mnenj komisije".
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov tožene stranke št. 220000-2003-364 z dne 25.3.2003 in 26.2.2003 in št. 220000-2003-2916 z dne 26.5.2003 in 2.4.2003, ter zahtevek, da je bil tožnik od 16.12.2002 do 8.3.2003 in od 13.3.2003 do 27.3.2003 začasno nezmožen za delo zaradi posledic poškodbe pri delu in da je bil zaradi posledic poškodbe pri delu začasno nezmožen za delo tudi v času od 9.3.2003 do vključno 12.3.2003. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožnik je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložil revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajal je, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni uporabilo določbe 61. člena ZDSS-1 (kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP), ker ni samo ugotavljalo dejstev oziroma izvedlo dokazov, pomembnih za odločitev. Sodišče se ni opredelilo do pritožbene navedbe, da iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi posledic poškodbe pri delu, nato pa naj bi bil v staležu zaradi bolezni. Pritožba navaja, da ni mogoče ugotoviti razloga bolniškega staleža. Sodišče se ni opredelilo do pritožbene navedbe, da je svojo odločitev oprlo zgolj na mnenje komisije pri toženi stranki, zato je bil napačen sklep o dejanskem stanju in napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče se mora opredeliti do vprašanja, ali mnenja komisije šteje za objektivna in so lahko podlaga za pravilno odločitev. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.
Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).
Revizijsko sodišče je glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano na dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijani sodbi, zato glede tovrstnih revizijskih očitkov izpodbijane sodbe ni smelo preizkušati.
Revizija sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodišče ne bi uporabilo določbe 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004), ki določa, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Take kršitve določb pravdnega postopka, kot jo sodišču očita revizija, sodišče glede na določbo drugega odstavka 84. člena ZDSS-1 niti teoretično ne bo moglo zagrešiti, ker se je glede na to, da je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan pred uveljavitvijo ZDSS-1, postopek nadaljeval po določbah starega ZDSS (Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.). Pa tudi sicer ni mogoče ugotoviti take kršitve določb pravdnega postopka, če je po zaključku sodišča dejansko stanje v postopku popolno ugotovljeno (določba 8. člena ZPP).
Revizijska graja, da pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča do pritožbenih navedb v zvezi s razlogom za nastanek bolniškega staleža, oziroma do "mnenj komisije" (pri čemer revizijsko sodišče samo pripominja, da je komisija glede na določbo 82. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ - Uradni list RS, št. 9/92 in nadalj. - organ tožene stranke, kar pa niti v postopku niti v reviziji ni bilo izpodbijano oziroma grajano), ni sprejemljiva. Sodišče je v izpodbijani sodbi natančno obrazložilo, zakaj je v določenem obdobju lahko ugotovilo bolniški stalež kot posledico poškodbe pri delu oziroma bolezen, prav tako pa je povedalo, da so medicinski izvidi objektivizirani in zadostna podlaga za odločitev. Zato po mnenju revizijskega sodišča, ni mogoče ugotoviti tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih sodišču očita revizija.
Ker revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih sodišču očita revizija, materialno pravo po ni bilo zmotno uporabljeno, saj so bile upoštevane določbe 81. in 82. člena ZZVZZ, na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.