Jedro

Če obstaja dvom o pristnosti oporoke, je potrebno zaslišati oporočne priče, in ne le postaviti izvedenca - grafologa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je neveljavna oporoka pokojne M. G. z dne 24. 10. 2007. 2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. V njej uveljavlja, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, kar je pritožbeni razlog po 3. točki 1. odstavka Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 kasnejšimi spremembami; 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit; v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskem sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba meni, da je pokojna M. G. zapisovala znak M različno in da zato oceno o pristnosti podpisa pokojne na oporoki ni mogoče opreti na ta znak. Poleg tega v pritožbi navaja še, da sta znaka r na obeh podpisih na oporoki različna in tudi strukturno različna od znakov r v primerjalnem gradivu. Znak G je pri obeh podpisih na oporoki strukturno različen in drugačen od tega znaka na primerjalnem gradivu. Oporoka je bila podpisana v časovni odmaknjenosti od ostalih podpisov na primerjalnem gradivu, pokojna M. G. pa je bila v slabem zdravstvenem stanju. Pritožnik meni, da je mogoče, da oseba posamezne znake v podpisu zapisuje drugače kot v prejšnjih letih življenja zaradi slabega zdravstvenega stanja in posebnih okoliščin podpisovanja. Pritožnik v pritožbi še navaja, da je (kot toženec) večkrat predlagal, naj se izvede dokaz z zaslišanjem oporočnih prič in nato ponovno postavi vprašanja izvedencu ali izvede njegovo zaslišanje. Sodišče temu predlogu ni ugodilo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi je bistveno vprašanje, ali je listino, katere fotokopija se nahaja v spisu pod A7, res podpisala pokojna M. G.. Če je to listino res podpisala sama, potem gre lahko za njeno oporoko. Spor se torej vodi glede pristnosti oporoke. Na listini se nahajajo poleg datuma (24. 07. 2007) in dveh domnevnih podpisov M. G., še podpisi tožene stranke in dveh prič, namreč A.P. in I. K..

6. Tožena stranka je večkrat predlagala zaslišanje prič in samega sebe: v odgovoru na tožbo (z dne 24. 04. 2009), v odgovoru na izvedeniško mnenje in pripravljalni vlogi (z dne 08. 09. 2010), v pripravljalni vlogi z dne 27. 10. 2010, v posebni vlogi z naslovom "Predlog, da sodišče zasliši tožnika in oporočne priče" z dne 01. 12. 2010, in potem ponovno dne 17. 12. 2010. 7. Prvostopenjsko sodišče mora izvesti le dokaze, ki so pomembni za odločbo (2. odstavek 287. člena ZPP). Za odločbo so pomembni le tisti dokazi, ki prispevajo k ugotovitvi odločilnih dejstev (2. odstavek 213. člena ZPP). Odločilno dejstvo v tej zadevi je, ali je pokojna M. G. podpisala listino, ali ne. Če jo je namreč sama podpisala, potem ima ta listina lahko pravni pomen pisne oporoke pred pričami (63. člen Zakona o dedovanju) in sproži oporočno dedovanje. Če je ni podpisala, potem bo dedovanje po pokojni M. G. neoporočno (zakonito). Ker so se na listini podpisale tri osebe, so prav to osebe, ki lahko pojasnijo okoliščine, v katerih je bila domnevna oporoka sestavljena. Zaslišanja teh oseb zato lahko prispeva k ugotovitvi odločilnega dejstva. Prvostopenjsko sodišče tega dokaza ne bi bilo smelo opustiti in ga naj zato izvede v ponovljenem postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Vsekakor pa zaslišanje prič in tožene stranke in še morebitni drugi dokazi prvostopenjskega sodišča ne odvezuje od dolžnosti, da ravna po 8. členu ZPP.

8. Prvostopenjsko sodišče je kršilo 2. odstavek 287. člena in 2. odstavek 213. člena ZPP. Pomen teh kršitev je tolikšen, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.