Snemanje predavanj s strani študentov

Datum

27.09.2023

Številka

07120-1/2023/437

Kategorije

Privolitev, Šolstvo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 22. 9. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja predavanj s strani študentov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave RS. Snemanje, ki ga izvaja fizična oseba, lahko sodi v okvir povsem zasebne, za kar se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo.

IP meni, da bi posamezniki lahko snemali predavanja oziroma profesorje, če bi ti v to privolili. Če privolitev ni bila podana (ali pa bi bila podana, pa bi bili posnetki nato brez privolitve objavljeni na spletu), pa bi to lahko predstavljalo poseg v zasebnost v smislu 35. člena Ustave, ki ima za posledico lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave RS. Snemanje, ki ga izvaja fizična oseba, pa lahko sodi v okvir povsem zasebne oziroma domače dejavnosti, za kar se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. IP torej v primeru snemanja za zasebno uporabo ni pristojni organ.

V vašem konkretnem primeru gre torej za snemanje s strani posameznikov (fizičnih oseb), kar torej ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Lahko pa bi šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP meni, da bi posamezniki lahko snemali predavanja oziroma profesorje, če bi ti v to privolili. Privolitev mora biti prostovoljna, jasna, dana vnaprej, pred snemanjem, za vsako snemanje posebej. Kadar privolitev ni bila podana, ali pa bi bila podana, pa bi bili posnetki naknadno brez privolitve posredovani tretjim osebam ali objavljeni na spletu, bi to lahko predstavljalo poseg v zasebnost v smislu 35. člena Ustave. Posameznik, ki je prepričan, da je določeno dejanje poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Možen je tudi obstoj kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 149. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12, s spremembami in dopolnitvami; KZ-1), ki se preganja na predlog oškodovanca. V vsakem primeru pa lahko tisti, ki meni, da mu je zaradi posega v njegovo zasebnost nastala premoženjska in/ali nepremoženjska škoda, na podlagi OZ vloži odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode.

V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka