Jedro

Upoštevaje ugotovljen časovni okvir 23 dni od obvestila do pretečega odklopa, prvi dolžnik utemeljeno navaja, da je imel upnik zadosti časa zamenjati dobavitelja električne energije in si zagotoviti nadaljnjo nemoteno oskrbo ter da to zanj ni predstavljalo pretežkega dodatnega bremena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremenita I. ter III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da glasita: ″(I.) Ugovoru prvega dolžnika se ugodi, sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 25. 10. 2021 se razveljavi v: - I. - 1. točki izreka, - I. - 3. točki izreka, kolikor se nanaša na prvega dolžnika, - III. - VII. točki izreka, kolikor se nanašajo na prvega dolžnika ter se v tem obsegu zavrne predlog za izdajo začasne odredbe.

(III.) Upnik sam krije svoje stroške predloga za izdajo začasne odredbe zoper prvega dolžnika in odgovora na ugovor prvega dolžnika.

Drugi dolžnik je dolžan v roku 8 dni plačati upniku 924,50 EUR stroškov postopka zavarovanja, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.‶

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti prvemu dolžniku 5,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor prvega dolžnika z dne 5. 11. 2021 zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 25. 10. 2021 (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor drugega dolžnika z dne 2. 11. 2021 zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 25. 10. 2021 (II. točka izreka). Prvemu in drugemu dolžniku je naložilo, da sta dolžna po enakih delih v roku 8 dni plačati upniku 1.368,10 EUR stroškov postopka zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da sta upnik in prvi dolžnik sklenila pogodbo o prodaji in nakupu električne energije s klavzulo fiksne cene od 1. 7. do 31. 12. 2021, katero je prvi dolžnik zaradi spremenjenih okoliščin, kljub temu, da je možna le sodna razveza, želel razvezati z dopisom z dne 6. 10. 2021 z dnem 9. 10. 2021 ter upniku navedel, da kolikor v treh dneh ne bo uspel zamenjati dobavitelja, bo primoran za merilno mesto podati zahtevo za odklop distribucijskemu operaterju. Prvi dolžnik je že v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da se trudi in kontaktira številne ponudnike električne energije za pripravo čimprejšnje ponudbe, vendar ni najbolj uspešen oziroma prejema nesprejemljive ponudbe. V odgovoru na ugovor je še dodatno pojasnil postopek pridobitve ponudbe, izdelava katere traja en teden, pri velikih poslovnih odjemalcih znatno dlje, saj mora potencialna stranka posredovati seznam odjemnih mest potencialnemu dobavitelju, ki mora kontaktirati SODO d.o.o., da mu posreduje relevantne podatke in šele nato lahko potencialni dobavitelj izdela ponudbo. Iz dopisa drugega dolžnika z dne 14. 10. 2021 izhaja, da bo upniku po 8. dneh od vročitve obvestila odklopil od omrežja merilno mesto, za katero ni sklenjena pogodba o dobavi električne energije. Sodišče ni sledilo navedbam prvega dolžnika, da ne bi prišlo do nastanka težko nadomestljive škode, če bi upnik pravočasno in brezplačno zamenjal dobavitelja električne energije, saj je dolžan upoštevati pogodbena določila. Prvi dolžnik zatrjuje finančno škodo, ki mu nastaja zaradi dviga cene električne energije na veleprodajnem trgu in bi nadaljnje izpolnjevanje pogodbe z vsemi strankami privedlo do insolventnosti, pri čemer upnik izkazuje, da je imel prvi dolžnik v letu 2020 visok dobiček poslovnega leta 462.232,52 EUR in 1.156.034,01 EUR prenesenega čistega dobička medtem, ko bi upniku brez izdaje začasne odredbe bilo onemogočeno izvajanje hotelske in zdraviliške dejavnosti ter specialistične ambulante, s čimer bi poleg gospodarske škode bila povzročena škoda na zdravju ljudi.

2. Zoper (smiselno) I. in III. točko izreka, kolikor se slednja nanaša nanj, sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo prvi dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ne glede na to, da je iniciiral odklop električne energije za upnika zaradi nepričakovanih okoliščin (izrazit porast cen električne energije na svetovnih trgih), upnik ni bil oproščen dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, še posebej, ker zanj slednje ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila opustitev celo očitno nerazumna. Upnik je v skladu z dolžno skrbnostjo dolžan narediti vse, kar je mogoče, da prepreči nastanek škode, do katere bi prišlo z odklopom iz električnega omrežja, vendar tega ni storil. Lahko bi enostavno zamenjal dobavitelja električne energije in si zagotovil nadaljnjo nemoteno oskrbo z električno energijo. Prav tako ni izkazal, da je poslal povpraševanje vsem dobaviteljem električne energije, ki jih je na A. trgu 19. Moral bi si izdatno prizadevati, da bi z enim izmed njih čimprej sklenil pogodbo o dobavi in zamenjal dobavitelja električne energije. Zgolj razlika v ceni električne energije med sedanjim in novim dobaviteljem, na katero se sklicuje upnik, ne more predstavljati razloga za uspešno zavarovanje z začasno odredbo, saj upnik zatrjuje škodo zaradi odklopa električne energije in ne škode iz naslova razlike v ceni električne energije.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da v obravnavanih okoliščinah (rast cene elektrike in prenehanje delovanja nekaterih dobaviteljev) ni mogel zamenjati dobavitelja, kaj šele, da bi to naredil hitro in z minimalnimi stroški. Pritožba ni utemeljena zgolj zato, ker ne uspe izpodbiti težko nadomestljive škode, ampak tudi zato, ker je sodišče presodilo, da je bil izpolnjen pogoj iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, pa se prvi dolžnik proti tej ugotovitvi ne pritožuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo pogoje za ohranitev izdane začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po sklepu z dne 25. 10. 2021. Prvemu dolžniku je odredilo upoštevanje in spoštovanje pogodbe za poslovni odjem o prodaji nakupa električne energije z dne 10. 12. 2020, aneksa k pogodbi z dne 10. 12. 2020 in aneksa z dne 22. 7. 2021, pod pretnjo denarne kazni (list. št. 9 spisa).

6. Prvi dolžnik v zadnjem delu pritožbe neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je podana verjetnost obstoja vtoževane terjatve v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ (14. do 20. točka obrazložitve sklepa). Ugotovilo je, da sta upnik in prvi dolžnik 10. 12. 2022 za merilno mesto na naslovu upnika sklenila pogodbo za poslovni odjem o prodaji in nakupu električne energije z dvema aneksoma z dne 10. 12. 2020 in 22. 7. 2021 po zagotovljeni ceni električne energije za posamezne tarife od 1. 7. do 31. 12. 2021. Prvi dolžnik je upnika z dopisom z dne 6. 10. 2021 obvestil, da z 9. 10. 2021 odpoveduje pogodbo zaradi bistvenih sprememb okoliščin in razmer na trgu energentov ter ga pozval, da v roku 3 dni zamenja dobavitelja, sicer bo moral podati zahtevo za odklop merilnega mesta pri distribucijskemu operaterju, čemur je upnik 6. 10. 2021 nasprotoval (17. točka obrazložitve sklepa). Tem ugotovitvam prvi dolžnik ne nasprotuje in to je zadoščalo za zaključek o verjetnosti obstoja terjatve na spoštovanje sklenjene pogodbe. Ali obstaja terjatev z gotovostjo ali pa so podane spremenjene okoliščine je stvar presoje v pravdnem postopku. Tega je upnik že začel z vložitvijo tožbe zoper prvega dolžnika na ugotovitev obstoja pravnega razmerja, odreditev upoštevanja in spoštovanja pogodbe, odreditev preklica naloga (priloga A15). Upnik je izkazal prvi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po prvem odstavku 272. člena ZIZ.

7. Utemeljeno pa prvi dolžnik izpodbija izpolnitev drugega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvi dolžnik želel razvezati pogodbo z dopisom z dne 6. 10. 2021 z dnem 9. 10. 2021, da iz dopisa drugega dolžnika z dne 14. 10. 2021 izhaja, da bo upniku po 8. dne od vročitve obvestila odklopil od omrežja merilno mesto, za katero ni sklenjena pogodba o dobavi električne energije (21. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve niso sporne v tem pritožbenem postopku. Kdaj točno je bilo upniku vročeno obvestilo drugega dolžnika o možnosti odklopa je pojasnil v predlogu za izdajo začasne odredbe: prejel ga je 20. 10. 2021 in se je 8-dnevni rok od vročitve obvestila iztekel 28. 10. 2021 (druga stran predloga). Zato je terjal čim prejšnjo izdajo začasne odredbe pred 28. 10. 2021, saj je 29. 10. 2021 možen odklop iz električnega omrežja (sedma stran predloga), predlog za zavarovanje pa je vložil 21. 10. 2021 (listna št. 1 spisa). Torej je od obvestila prvega dolžnika z dne 6. 10. 2021 do pretečega odklopa po drugem dolžniku 29. 10. 2021 preteklo 23 dni.

9. Sodišče prve stopnje je povzelo trditve upnika v predlogu in odgovoru na ugovor, da se trudi in kontaktira številne ponudnike električne energije za pripravo čim prejšnje ponudbe, vendar ni najbolj uspešen oziroma prejema nesprejemljive ponudbe, da postopek pridobitve ponudbe in izdelava traja en teden, pri velikih odjemalcih pa znatno dlje (21. točka obrazložitve sklepa). Koliko je znatno dlje ni pojasnil. Vendar z ozirom na prej ugotovljen časovni okvir 23 dni od obvestila do pretečega odklopa prvi dolžnik utemeljeno navaja, da je imel upnik zadosti časa zamenjati dobavitelja električne energije in si zagotoviti nadaljnjo nemoteno oskrbo ter da to zanj ni predstavljalo pretežkega dodatnega bremena. Poleg tega še utemeljeno navaja, da upnik ni izkazal, da je poslal povpraševanje vsem dobaviteljem električne energije, ki jih je na slovenskem trgu več. V skladu s četrtim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika je moral upnik storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je kršitev pogodbe povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. V dejanskih okoliščinah te zadeve upnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da ni mogel zamenjati dobavitelja kaj šele, da bi to lahko naredil hitro in z minimalnimi stroški. Tudi če bi upniku zaradi zamenjave dobavitelja res nastali določeni stroški, to ne spremeni, da je imel zadosti časa za izpolnitev njegove zakonske dolžnosti. Prvi dolžnik je izpodbil drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.

10. Upnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da se prvi dolžnik ne pritožuje zoper ugotovitev glede izpolnitve alternativnega pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je v tem sklopu razlogovalo, da prvi dolžnik zatrjuje finančno škodo, ki mu nastaja zaradi dviga cen električne energije na veleprodajnem trgu in bi nadaljnje izpolnjevanje pogodbe z vsemi strankami privedlo do insolventnosti, pri čemer upnik izkazuje, da je imel prvi dolžnik v letu 2020 visok dobiček poslovnega leta 462.232,52 EUR in 1.156.034,01 EUR prenesenega čistega dobička medtem, ko bi mu brez izdaje začasne odredbe bilo onemogočeno izvajanje hotelske in zdraviliške dejavnosti ter s tem specialistične ambulante, s čimer bi mu poleg gospodarske škode bila povzročena škoda na zdravju ljudi (22. točka obrazložitve sklepa). Te razloge in alternativni drugi pogoj izpodbija prvi dolžnik s stališčem, da zgolj razlika v ceni električne energije med sedanjim in novim dobaviteljem, na katero se sklicuje upnik, ne more predstavljati razloga za uspešno zavarovanje za začasno odredbo, da upnik zatrjuje škodo (to je mogoče primerjati s škodljivimi posledicami) zaradi odklopa električne energije in ne škode iz naslova razlike v ceni električne energije.

11. Sodišče prve stopnje je tako kot negativno posledico za upnika štelo samo odklop električne energije in tega je prvi dolžnik uspešno izpodbil. Torej je neugodna posledica za upnika le še razlika v ceni, ki jo bo moral plačevati dobavitelju. Upnik ni povedal konkretno koliko naj bi ta znašala. Je pa sodišče prve stopnje povzelo trditve prvega dolžnika, da ustvarja tedensko izgubo cca 11.000,00 EUR upoštevaje samo upnika (22. točka obrazložitve sklepa). Tega nobena stranka ne izpodbija. Torej gre pri tehtanju neugodnih posledic za določene denarne oziroma premoženjske posledice obeh strank. Ker upnik ni zatrjeval drugih neugodnih posledic, ni uspel dokazati, da bi bile njegove neugodne posledice v primeru neizdaje začasne odredbe hujše od neugodnih posledic prvega dolžnika v primeru izdaje. Ta je uspel izpodbiti alternativni drugi pogoj za izdajo začasne odredbe po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo sklep v izpodbijanem delu (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

12. Ugoditev pritožbi je narekovala spremembo prisojenih stroškov na prvi stopnji, vendar sodišče druge stopnje ni poseglo v prisojene stroške, ki jih je upniku dolžan povrniti drugi dolžnik, ki je vložil ugovor, a je bil zavrnjen, ni pa vložil pritožbe. Ti stroški predstavljajo 600 točk za sestavo predloga za izdajo začasne odredbe po 1. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 600 točk za sestavo odgovora na ugovor drugega dolžnika po 6. točki tar. št. 27 OT (ne v presežku do priglašenih 900 točk, kar je zavrnilo že sodišče prve stopnje), 22 točk materialnih stroškov, 30,00 EUR sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe (31. točka obrazložitve sklepa). Skupaj znašajo 924,50 EUR in ostanejo priznani upniku. Krije pa sam stroške predloga za izdajo začasne odredbe zoper prvega dolžnika in odgovora na ugovor prvega dolžnika, ker z njima ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

13. Prvi dolžnik je uspel s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in priglasil je stroške za sestavo. Zahteval je materialne stroške in poštnino 100,00 EUR. Sodišče druge stopnje mu je priznalo 5,00 EUR, v presežku ti niso izkazani. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.