7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 138/2003 z dne 13. 1. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 222/98 z dne 20. 11. 2002 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika, ki je v pravdnem postopku kot tožnik zahteval ugotovitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ugotovilo je, da pritožnik ni postal lastnik ½ sporne nepremičnine niti na podlagi darilne pogodbe niti na podlagi priposestvovanja, hkrati pa tudi ni dokazal zatrjevane napake glede (so)lastništva sporne parcele pri ustanavljanju nove zemljiške knjige. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da sta mu bili z izpodbijano odločitvijo kršeni "pravica do korektnega in poštenega (pravilnega) sojenja iz 22. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave". Sodiščema očita zmotno oceno njegove nedobrovernosti in napačno presojo poizvedovalnega zapisnika, na podlagi katerega je bila osnovana nova zemljiška knjiga. Meni, da bi morali sodišči njegovo dobrovernost nujno ugotavljati v povezavi z izjavo darovalca pred odhodom v Kanado, po kateri naj bi bil darovalec lastnik vsega, kar je prepustil pritožniku v posest in dar, da je bila na pritožnika prenesena posest celotne nepremičnine in da te posesti tožena stranka pritožniku nikoli ni oporekala. Po mnenju pritožnika ni mogoče šteti, da je postal nedobroveren, ko je v postopku vpisa v zemljiško knjigo izvedel, da je darovalec lastnik le ½ sporne nepremičnine. Nasprotno, da je bil darovalec lastnik celotne podarjene nepremičnine, naj bi izhajalo iz zemljiškoknjižnega izpiska iz stare (sedaj neveljavne) zemljiške knjige, zato naj bi bil tudi podatek o solastnini v poizvedovalnem zapisniku, ki ga ni podpisal nihče izmed v njem navedenih solastnikov, napačen. Predlaga tudi vračilo stroškov postopka z ustavno pritožbo.

B.

3.Vprašanje dobrovernosti posesti je materialnopravno vprašanje, ki temelji na dejanskih ugotovitvah v postopku. Tudi odločitev, da pritožnik ni uspel dokazati zatrjevane napake glede (so)lastništva sporne parcele ob ustanavljanju nove zemljiške knjige, temelji na dejanskih ugotovitvah, v katere Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne more posegati. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja Ustavno sodišče lahko presoja le posredno, v okviru kršitve 22. člena Ustave, če stranka uveljavlja, da je sodišče pri ugotavljanju dejstev kršilo kakšno ustavno jamstvo procesne narave. Takšnih kršitev pa pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Navaja sicer, da se sodišče ni opredelilo do nekaterih njegovih navedb, vendar te trditve bodisi ne držijo bodisi za odločitev niso pomembne.

4.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Za kršitev te pravice bi lahko šlo, če bi izpodbijana sodba temeljila na stališču, ki bi bilo z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pa ne stališču, da tožnik, ki je že med priposestvovalno dobo izvedel, da darovalec v zemljiški knjigi ni vpisan kot edini lastnik, ni bil dobroverni posestnik, ne stališču, da tožnik ni dokazal zatrjevane napake ob ustanavljanju nove zemljiške knjige, ni mogoče očitati.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS), ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno rešitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUsts in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić