Jedro

Zasebni tožilec ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je tako vlogo pooblaščenca zasebnega tožilca kot nedovoljeno zavrglo. V določbi 1. odst. 421. člena ZKP, kjer so upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti taksativno navedeni, zasebnega tožilca ni najti. Zasebni tožilec pa se vselej lahko pojavi kot pobudnik za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri pristojnem državnem tožilcu.

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebnega tožilca se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v K. zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil zasebni tožilec P.D. zoper sodbo Višjega sodišča v K. kot nedovoljeno zavrglo.

Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje pooblaščenec zasebnega tožilca. Uvodoma navaja, da citirani sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti ter vlogo odstopi v reševanje pristojnemu sodišču, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Hkrati zasebni tožilec predlaga, da se ga oprosti plačila sodnih taks za vloženo pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je zasebni tožilec P.D. vložil zoper sodbo Višjega sodišča v K. kot nedovoljeno zavrglo. Pooblaščenec zasebnega tožilca meni, da je z zavrženjem vložene zahteve prišlo do kršitev 22. in 23. čl. Ustave Republike Slovenije, vendar pritožbeno sodišče meni, da temu ni tako.

V določbi 1. odst. 421. čl. je navedeno, da smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi osebe iz 2. odst. 367. čl. kazenskega postopkovnika.

Zasebni tožilec kot morebitni vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti tedaj v pravkar citirani določbi ni naveden, kar pa še ne pomeni, da je zasebni tožilec iz postopka s tem izrednim pravnim sredstvom v celoti izključen. Vselej se namreč lahko pojavi kot pobudnik zahteve za varstvo zakonitosti, seveda pa mora tako pobudo vložiti pri pristojnem državnem tožilcu, ki bo nato odločil o tem, ali bo pobudi zasebnega tožilca z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti ugodil ali ne.

V tistem delu pooblaščenčeve pritožbe, kjer ta predlaga, da se zasebnega tožilca oprosti plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, pa pritožbeno sodišče ni odločalo, saj je odločitev o tem v pristojnosti sodišča prve stopnje.

Glede na vse zgoraj navedeno je bilo tedaj na podlagi 3. odst. 402. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca P.D. kot neutemeljeno zavrniti.