Jedro

Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike tako z drugim tožencem kot z njegovo ženo, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Tožeča stranka v tožbi z dne 24.7.2006 zatrjuje, da je drugi toženec v stečajnem postopku tožnikovo terjatev prijavil kot navadno terjatev, namesto da bi uveljavljal ločitveno pravico, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda.

Okrožno sodišče v A. je predlagalo prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Domnevna napaka je bila storjena pred Okrožnim sodiščem v A., zato ni primerno, da bi morali o ravnanju odvetnikov pred tem sodiščem odločati kolegi istega sodišča. Poleg tega drugi toženec kot odvetnik že dolga leta nastopa pred Okrožnim sodiščem v A., kjer je navezal razna prijateljstva in profesionalna poznanstva. Njegova žena B. B. je na Okrožnem sodišču v A. zaposlena kot vodja sodnega registra.

Predlog je utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b., ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je drugi toženec zakonec uslužbenke Okrožnega sodišča v A., kjer je vodja sodnega registra. Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike tako z drugim tožencem kot z njegovo ženo, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Ker uveljavljane okoliščine utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v B.