Jedro

Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam o nepismenosti pritožnika, pritožbeno zatrjevane okoliščine (pozabljivost, dopust) pa ne nalagajo sodišču, da narok preloži. Pritožnik svoje odsotnosti z naroka z ničemer ni opravičil (tega ni storil niti v pritožbi), še manj je o zatrjevanem dopustu v času od prvega do drugega naroka predložil kakršnekoli dokaze. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer samo po sebi ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.

Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Dolžnik ničesar od navedenega ni izkazal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, imenovalo upravitelja, ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja naloge in pristojnosti, ter sklenilo, da upnik sam krije stroške, ki so nastali v postopku zaradi insolventnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve Ustave RS. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnik na pritožbene navedbe ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom po tem, ko je ugotovilo, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Izčrpno in natančno je pojasnilo, da dolžnik terjatvi upnika ni nasprotoval, navedel je le, da ne zna preveriti pravilnosti obračuna, prav tako pa je priznal, da sta z ženo prenehala plačevati obroke iz razloga, da bi se ugotovilo, koliko v resnici dolgujeta. Ker dolžnik ni nasprotoval terjatvi in tudi ne zamudi pri plačilu, je sodišče prve stopnje navedbe upnika v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP štelo za priznane. Glede zatrjevane nepismenosti dolžnika (in njegove žene) je sodišče sledilo navedbam upnika, da dolžnik navedene okoliščine v vseh 14 letih, odkar so v upniško – dolžniškem razmerju, ni omenil, čeprav so v tem času sklenili obe pogodbi, iz katerih izhaja obveznost (sklenjeni pri notarju v notarskem zapisu), pogodbo o prevzemu dolga, prodajno pogodbo, sporazum o nadaljnjem obročnem odplačevanju, nad dolžnikom in njegovo ženo pa so tekli tudi izvršilni postopki. Sodišče je po vpogledu v izvršilna spisa ugotovilo, da domnevna nepismenost iz sodnih spisov ne izhaja, niti se na navedeno dolžnik in njegova žena do tega postopka nista sklicevala. Glede na to, da v več postopkih oba zastopa ista pooblaščenka, ni sprejelo njenega pojasnila, da sta jo z domnevno nepismenostjo seznanila šele na razgovoru 19. 7. 2022. Glede zatrjevane ničnosti je sodišče prve stopnje zaključilo, da so dolžnikove navedbe zgolj pavšalne in nekonkretizirane, zaradi česar jim ni sledilo. Življenjsko logično je tudi pojasnilo, da je – upoštevajoč višino upnikove terjatve in dejstvo, da dolžnik in njegova žena nista zaposlena, saj sta oba prejemnika denarne socialne pomoči, nimata pa nobenega drugega premoženja – nemogoče, da terjatev upnika ne bi presegala trikratnika dolžnikove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, kar pomeni, da je podana tudi domneva trajne nelikvidnosti. Glede na navedeno je predlogu upnika ugodilo in nad dolžnikom začelo stečajni postopek (tretji odstavek 239. člena ZFPPIPP v zvezi s 50. členom ZFPPIPP).

6. Dolžnik izčrpne, jasne in natančne ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija z očitkom, da sodišče naroka dne 7. 9. 2022 zaradi odsotnosti dolžnika ni preložilo, s tem pa je kršilo njegovo pravico do izjave, podana pa naj bi bila tudi kršitev 22. člena Ustave RS. V nadaljevanju pritožbe ponavlja navedbe glede nepismenosti in ponovno ugovarja višini upnikove terjatve ter pojasnjuje, zakaj naj bi bil sporazum z dne 17. 3. 2017, ki naj bi dokazoval obstoj dolga, ničen. Iz notarske listine SV 870/08 – pogodbe o prevzemu dolga naj ne bi izhajalo, da sta dolžnik in njegova žena pismena, ni navedeno, da je bila notarska listina strankam prebrana, stranke niso izjavile, da razumejo vsebino listine ter da se z njo strinjajo, notar pa bi zaradi nepismenosti dolžnika in njegove žene moral pravni posel skleniti ob prisotnosti dveh prič, česar ni storil. Sporazuma z dne 17. 3. 2017 dolžnik naj ne bi zmogel prebrati, ker tega ne zna, niti mu ni bil prebran, zato je ničen tudi ta.

7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Pritožnik uvodoma sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ter kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), ki jo vidi v tem, da sodišče prve stopnje naroka 7.9.2022 kljub prošnji njegove pooblaščenke ni preložilo. Pritožbeno sklepanje pritožnikove pooblaščenke (ki je bila na naroku 7. 9. 2022 prisotna), da je pritožnik pozabil na narok, ker je bil med prvim in drugim razpisanim narokom na dopustu, višje sodišče ocenjuje kot pravno nerelevantno, to pa velja tudi za navedbe, da je dejstvo, da je pozabil na datum novega naroka, povsem življenjsko, saj si ga zaradi zatrjevane nepismenosti ne zna zapisati, kopija zapisnika z naroka 20. 7. 2022 (na katerem je pritožnik bil prisoten) pa mu ni koristila, ker ne zna brati. Že sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam o nepismenosti pritožnika, pritožbeno zatrjevane okoliščine (pozabljivost, dopust) pa ne nalagajo sodišču, da narok preloži. Pritožnik svoje odsotnosti z naroka z ničemer ni opravičil (tega ni storil niti v pritožbi), še manj je o zatrjevanem dopustu v času od prvega do drugega naroka predložil kakršnekoli dokaze. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer samo po sebi ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.

8. Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so zato drugi upravičeni razlogi. Višje sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je narok kljub pritožnikovi odsotnosti opravilo, saj niso obstajali nobeni upravičeni razlogi za preložitev naroka. Kršitev te določbe bi lahko prešla v nezakonito postopanje po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP in s tem v bistveno kršitev določb pravdnega postopka le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena v odsotnosti pritožnika kljub utemeljenemu opravičilu, česar pa pritožba sodišču prve stopnje ne očita (pač pa, da je pritožnikova pooblaščenka predlagala preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnik pozabil pristopiti). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Dolžnik ničesar od navedenega ni izkazal, to pa pomeni, da očitana kršitev ni podana.

9. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo navedbam upnika, da v tem postopku zatrjevane okoliščine v zvezi z domnevno nepismenostjo pritožnika in njegove žene noben od njiju ni omenil v vseh 14 letih, odkar so v upniško – dolžniškem razmerju, pa čeprav so v tem času sklenili več pogodb, iz katerih izhaja njuna obveznost, niti kaj takega ne izhaja iz izvršilnih spisov Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I 317/2018 in opr. št. In 90/2015. Višje sodišče zato pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da ni verjetno, da niti pooblaščenka, ki ju zastopa v več postopkih, vse do razgovora 19. 7. 2022 zatrjevane nepismenosti ni sama ugotovila, niti ji tega pritožnik (ali njegova žena) nista omenila. Pritožbenih navedb v zvezi s pritožnikovo domnevno nepismenostjo zato višje sodišče ne sprejema in se v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne ugotovitve in zaključke izpodbijanega sklepa.

10. Vse, kar pritožnik v pritožbi navaja v zvezi z ničnostjo pravnih poslov, sklenjenih z upnikom, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev (337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v postopku na prvi stopnji v zvezi z zatrjevano ničnostjo podal zgolj pavšalne in nekonkretizirane navedbe, zaradi česar bi vse, kar navaja v pritožbi, moral navajati že v postopku na prvi stopnji. Ker tega ni storil, niti ni pojasnil, zakaj ne, v pritožbenem postopku njegovih (prepoznih) navedb ni mogoče upoštevati. Pravica navajanja novot je izjema, ki je dopustna le ob dveh pogojih: prvi je procesne narave ter od pritožnika terja, da obrazloži, zakaj navedb brez svoje krivde ni mogel podati že prej, drug pogoj pa je, da je takšna obrazložitev tudi utemeljena. Ničesar od navedenega pritožnik ni izkazal, zato s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na zatrjevano ničnost pravnih poslov, ne more uspeti.

11. Pritožnik ugotovljena (in delno neprerekana) dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek, da je upnik upravičen (legitimiran) za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad pritožnikom in da je slednji insolventen, ne more izpodbiti s ponavljanjem navedb, ki jih je podal že v postopku na prvi stopnji. Na njegove (ponavljajoče se) navedbe je pravilno in izčrpno odgovorilo že sodišče prve stopnje, zato se višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa in jih potrjuje kot pravilne.

12. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.