Jedro

Tožena stranka ni dokazala, da tožnica do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko ni opravljala dela, zato ji je dolžna izplačati vtoževane neizplačane plače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici: plačati plačo za avgust 2010 v višini neto 199,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2010 dalje do plačila, prednostno pa odvesti pripadajoče davke in prispevke v korist tožnice; od bruto plače za november 2010 v višini ... EUR v korist tožnice obračunati in plačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto znesek pa plačati tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2010 dalje do plačila, povrniti stroške prevoza na delo in z dela v višini 75,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2010 dalje do plačila in povrniti stroške za prehrano med delom v višini 128,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2010 dalje do plačila; od regresa za letni dopust za leto 2010 v višini 367,07 EUR obračunati in za tožnico plačati akontacijo dohodnine, neto znesek pa ji izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2010 dalje do plačila; povrniti njene stroške postopka v višini 285,00 EUR, tako da jih za tožnico kot upravičenko do brezplačne pravne pomoči plača na račun tega sodišča, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku izpolnitvenega roka, vse v roku 15 dni (I. točka sodbe in sklepa). Sodišče prve stopnje je, zaradi umika tožbe za znesek 100,12 EUR, s sklepom postopek v tem delu ustavilo.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničin tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico. Navaja, da tožnica po 30. 9. 2010 ni prišla več na delo, zato ji je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2010. Tožena stranka ji je odpoved poskušala osebno vročiti na njenem prebivališču. V zvezi z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi je predlagala zaslišanje priče A.A. Ta bi lahko izpovedal tudi, da tožnice po 30. 9. 2010 ni bilo več na delu pri toženi stranki, zato po tem datumu ni več upravičena do plačila. Dejstvo, da tožnica še ni bila odjavljena iz zavarovanja, pa ne pomeni, da je dejansko delala. Z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem navedene priče je sodišče prve stopnje toženi stranki onemogočilo dokazovanje njenih trditev. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in katere smiselno uveljavlja tožena stranka v pritožbi, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu tožnica od tožene stranke vtožuje del neizplačane plače za mesec avgust in neizplačano plačo, skupaj s stroški za prevoz in prehrano za mesec november in plačilo regresa za letni dopust za leto 2010. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnica pri toženi stranki opravljala delo do 30. 11. 2010 in da ji tožena stranka vtoževanih zneskov ni izplačala, zato je tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo. Pritožbeno sodišče se z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje strinja in jih zato ne ponavlja, v zvezi s pritožbenimi navajanji pa še dodaja: Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče A.A. Na narok dne 6. 6. 2012 tožnica in zakonita zastopnica tožene stranke nista pristopili, njuna pooblaščenca pa sta predlagala, da sodišče prve stopnje odloči na podlagi dokazov v spisu. Sodišče prve stopnje je zato po izvedbi dokazov zadevo zaključilo in odločilo z izpodbijano sodbo.

Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je bilo za pravilno odločitev v obravnavani zadevi dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno. Pravilen je tudi njegov zaključek, da je tožnica pri toženi stranki dejansko opravljala delo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tj. do 30. 11. 2010) in ne do 30. 9. 2010, kot je to trdila tožena stranka. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka tožnici plačo za oktober poravnala, tožnice pa ni odjavila iz obveznega zavarovanja. Te ugotovitve, katerih tožena stranka v pritožbi izrecno ne izpodbija, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nudijo zadostno podlago za navedeni zaključek sodišča prve stopnje. V zvezi z navedbami tožene stranke, da je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje navedla, da je tožnici pogodbo o zaposlitvi odpovedala iz krivdnih razlogov in v ta namen v spis vložila nepodpisano odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 10. 10. 2010 (priloga B/3), v pritožbi pa navaja, da je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je na naroku dne 9. 5. 2012 sodišče prve stopnje prosila, da ji dodeli rok za predložitev potrdila pošte, da je bila tožnici odpoved priporočeno poslana. Sodišče prve stopnje je njeni prošnji ugodilo, vendar kljub temu tožena stranka zatrjevanega potrdila, sodišču prve stopnje ni posredovala. Tožena stranka tudi ni navedla, kdaj naj bi navedena priča tožnici zatrjevano odpoved pogodbe o zaposlitvi poskušala vročiti.

Z ozirom na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z neizvedbo predlaganega dokaza z zaslišanjem navedene priče toženi stranki onemogočilo dokazovanje okoliščine, da tožnica po 30. 9. 2010 ni več opravljala dela za toženo stranko in da je tožena stranka poskušala tožnici vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Smiselno očitana kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni podana.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (tj. I. točka izreka sodbe in sklepa).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).