Jedro

Pred vložitvijo predloga umrla nasprotna udeleženka ne more biti udeleženka v pravdnem postopku. Gre za neodpravljivo pomanjkljivost, katere posledica je nedovoljenost predloga, kolikor se nanaša na umrlo osebo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za delitev solastnega premoženja zoper prvo nasprotno udeleženko zavrže. 2. Predlagatelja v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge. Navajata, da je prva nasprotna udeleženka umrla nekaj mesecev pred vložitvijo predloga. Nemogoče je, da bi za vsakega od dvaindvajsetih solastnikov lahko vedela, ali je še živ, in sta se zato utemeljeno zanesla na podatke zemljiške knjige. Prve nasprotne udeleženke nista poznala. Njihova solastninska skupnost je nastala na podlagi odločbe o denacionalizaciji. Odločitev o zavrženju predloga je nepravilna. Zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo bi moralo predlagatelja pozvati, naj sodišču sporoči dediče po pokojni, in potem njih pozvati v postopek. Ne smeta trpeti posledic, če sta se pri vložitvi predloga zanesla na podatke zemljiške knjige. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep temelji na pravilnem stališču, da pred vložitvijo predloga umrla nasprotna udeleženka ne more biti udeleženka v nepravdnem postopku in da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, katere posledica je nedovoljenost (tega dela) predloga. Obstoj sposobnosti biti udeleženec v postopku je predpostavka za tek pravdnega postopka (80. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) tega vprašanja ne urejajo drugače, narava nepravdnega postopka pa ne narekuje drugačne razlage te določbe v tem postopku. Pravilno je tudi stališče, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ki ima za posledico nedovoljenost predloga (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).(1)

5. Sklicevanje pritožnikov na podatke zemljiške knjige ne more utemeljiti drugačnega stališča. Zemljiška knjiga ne more biti zanesljiv vir podatkov o tem, ali je zemljiškoknjižni lastnik še živ. Lastninska pravica po samem zakonu preide na dediče z zapustnikovo smrtjo, uradni evidenci, ki služita ugotavljanju, ali ima oseba sposobnost biti stranka (udeleženec) v postopku, pa sta rojstna matična knjiga in matična knjiga umrlih.

6. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Enako tudi sklep VS RS II Ips 47/2001 z dne 22. 8. 2001 in sklepi VSL I Cp 2595/2011 z dne 22. 9. 2011, VSM I Cp 1846/2010 z dne 31. 5. 2011 in VSK Cp 1146/2010 z dne 1. 2. 2011.