Jedro

Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP, češ da mu nikdar ni bila odobrena pravna pomoč za vložitev kakršnekoli tožbe zoper Občino Domžale. Vendar pri tem ne zatrjuje, da pri pristojnem organu za BPP ni nikoli zaprosil za tovrstno brezplačno pravno pomoč, niti ne navaja, da bi bila njegova morebitna tovrstna prošnja zavrnjena s posebno odločbo, kot tudi ne, da bi ne bilo o njej odločeno (molk organa), niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Prav tako pa tudi konkretno in določno ne izpodbija navedbe, da je bilo z odločbo z dne 1. 6. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči tožniku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Občina Domžale, kot tudi ne, da je bilo z odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči zaradi plačila odškodnine zoper Občino Domžale zaradi rušenja objekta na lokaciji A., pač pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

V obrazložitvi med drugim navaja, da je tožnik v obravnavani zadevi vložil tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter kot prejemnik socialne podpore prosil hkrati tudi za oprostitev plačila vseh stroškov in tudi sodnih taks, prošnji pa je priložil kopijo odločbe Centra za socialno delo Domžale z dne 10. 9. 2012, iz katere je razvidno, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 9. 2012 do 31. 3. 2013. Glede na to v predmetnem postopku toženi stranki ni bilo potrebno ugotavljati tožnikovega finančnega položaja, pač pa je v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) upoštevala kot pogoje okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja, to je v zvezi z vloženo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012, s katerim je navedeni organ zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 16. 6. 2010 za pravno svetovanje in zastopanje zaradi vložitve obtožnega predloga zoper Občino Domžale in vložitve odškodninske tožbe zoper Občino Domžale v višini 20.000.000,00 EUR. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je pristojni organ vpogledal v odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1123/2009 z dne 27. 5. 2009, s katero je bila tožniku odobrena izredna BPP zaradi plačila odškodnine zoper Občino Domžale zaradi rušenja objekta na lokaciji A., nadalje pa je vpogledal še odločbo št. Bpp 1134/2009, s katero je bila tožniku odobrena izredna BPP zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Občina Domžale. Tako je pristojni organ ugotovil, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo odločeno. Glede na takšno dejansko stanje pa je ugotovil še, da je tožnikova prošnja nedovoljena, zato jo je skladno s 1. točko 2. odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) zavrgel. Tožena stranka ob sklicevanju na določilo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) meni, da zadevni sklep temelji na pravilni pravni podlagi ter da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njegovi obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu zoper navedeni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012 nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Zato je na podlagi 1. odstavka 24. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena ZBPP tožnikovo vlogo za odobritev BPP zavrnila kot neutemeljeno ter še pojasnila, da slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, samo po sebi ne daje pravice do dodelitve BPP. Dodatno je tožniku pojasnila, da v kolikor meni, da bi moral pristojni organ dodatno odločiti o njegovem zahtevku glede vložitve obtožnega predloga zoper Občino Domžale, lahko v tej zvezi zahteva izdajo dopolnilne odločbe v tej zadevi, oziroma lahko v zvezi s tem vloži ponovno prošnjo za BPP. Glede njegove prošnje za oprostitev plačila sodnih taks pa tožniku pojasnjuje, da je v skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP prosilec že po samem zakonu oproščen plačila sodnih taks.

V tožbi tožnik navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks in za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ker je prava neuka stranka in meni, da bi lahko le z ustrezno pravno pomočjo laično tožbo popravil in navedel vsa relevantna dejstva oziroma dokazal neresničnost navedb tožene stranke, da je bilo že odločeno o njegovi zahtevi. Dodaja še, da tožniku ni bila nikdar odobrena pravna pomoč za vložitev kakršnekoli tožbe zoper Občino Domžale, zaradi česar naj ne bi bilo podlage za izdajo izpodbijanega spornega sklepa, ki naj bi ga bilo zato potrebno „razveljaviti“ ter zadevo vrniti toženi stranki v ponovno odločanje, da se tožniku dodeli zaprošena BPP, ker meni, da mu pripada na podlagi določil Ustave in EKČP. Tožena stranka je sodišču v skladu z določili 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) predložila predmetne upravne spise in vložila odgovor na tožbo, v katerem sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi tožena stranka utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali ni zadeva očitno nerazumna, oziroma, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je argumentirano obrazložila, zakaj lahko sledi odločitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani, sprejeti v sklepu št. Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012, s katerim je bila zavržena (ponovna) prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Občino Domžale v višini 20.000.000,00 EUR ter obtožnega predloga zoper navedeno občino. Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani, češ da mu nikdar ni bila odobrena pravna pomoč za vložitev kakršnekoli tožbe zoper Občino Domžale. Vendar pri tem ne zatrjuje, da pri pristojnem organu za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani ni nikoli zaprosil za tovrstno brezplačno pravno pomoč (za vložitev odškodninske tožbe) zoper Občino Domžale, niti ne navaja, da bi bila njegova morebitna tovrstna prošnja zavrnjena s posebno odločbo, kot tudi ne, da bi ne bilo o njej odločeno (molk organa), niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Prav tako pa tudi konkretno in določno ne izpodbija navedbe, da je bilo z odločbo opr. št. Bpp 1134/2009 z dne 1. 6. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči tožniku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Občina Domžale, kot tudi ne, da je bilo z odločbo tožene stranke št. Bpp 1123/2009 z dne 27. 5. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči zaradi plačila odškodnine zoper Občino Domžale zaradi rušenja objekta na lokaciji A., pač pa, kot rečeno, v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna. Sodišče pa glede na navedeno nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato se v celoti sklicuje na njene razloge (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče nadalje še ugotavlja, da je tožnik v tožbi predlagal, naj mu sodišče v zvezi z obravnavano tožbo dodeli brezplačno pravno pomoč, vendar sodišče o prošnji samo ne more odločati, pač pa je za obravnavanje te njegove prošnje pristojen poseben organ za brezplačno pravno pomoč pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki o tem odloči s posebno (upravno) odločbo.

V zvezi s predlogom za taksno oprostitev v predmetni zadevi sodišče tožniku pojasnjuje, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 taksa v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne plačuje.

Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno.