25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 797/2005 z dne 21. 9. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče je v izvršilnem postopku izdalo sklep o izvršbi, s katerim je pritožnici (v izvršbi dolžnici) naložilo izpraznitev in izročitev stanovanja, prostega vseh oseb in stvari. Zoper sklep o izvršbi je pritožnica vložila pritožbo, hkrati pa je podala predlog, ki ga je sodišče smiselno štelo kot predlog za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov (drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ). Pritožnica je ta predlog utemeljevala s tem, da ima štiri otroke, pri čemer je najmlajši star 7 mesecev. Sodišče prve stopnje je njen predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da je bila pritožnica že leta 2000 seznanjena z dejstvom, da se bo morala iz stanovanja izseliti in da bi si v štirih letih lahko našla rešitev. Višje sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da so za dovolitev odloga izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ pravno upoštevni le takšni razlogi, ki zaradi izjemne in kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti, saj je po zakonu odlog iz teh razlogov mogoč največ za tri mesece. Kot je ugotovilo Višje sodišče, pritožnica ni zatrjevala, kako in v čem naj bi se situacija v treh mesecih spremenila na bolje.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sklep Višjega sodišča, s katerim je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Višjemu sodišču očita, da je odločilo zgolj na podlagi formalnih razlogov, pri čemer se ni spuščalo v samo bistvo zadeve – varstvo otrok, ki bodo na cesto vrženi tik pred zimo (Okrajno sodišče je namreč že določilo izvršitelja). Pritožnica predlaga razveljavitev sklepa Višjega sodišča. Hkrati predlaga tudi začasno zadržanje nadaljevanja izvršilnega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod št. In 2000/00058. Zatrjuje, da ji bodo z izvršitvijo nastale težko popravljive škodljive posledice, ki se bodo odražale v tem, da bo morala skupaj s svojimi otroci zapustiti edino prebivališče, ki ga ima. Po mnenju pritožnice upniku (tj. Občini Polzela) z zadržanjem izvršilnega postopka ne bi nastala nikakršna dodatna škoda.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar je z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Za utemeljitev ustavne pritožbe bi morala pritožnica izkazati, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Odločitev Višjega sodišča temelji na stališču, da pritožnica ni zatrjevala, kako in v čem naj bi se v treh mesecih (za kolikor je mogoče najdlje odložiti izvršbo iz posebno upravičenih razlogov) situacija spremenila na bolje. Poleg tega naj bi bila pritožnica že od sredine leta 2000 seznanjena s tem, da se bo morala izseliti iz stanovanja. Da bi bilo katero od teh stališč ustavno nedopustno, pritožnica v ustavni pritožbi ne zatrjuje. V zvezi z očitkom, da bi jo moralo sodišče opozoriti na možnost brezplačne pravne pomoči in ji s tem omogočiti pravico do obrambe v postopku, pa pritožnica ne pojasni, v čem naj bi bila prikrajšana pri varstvu svojih pravic v postopku (v pritožbenem postopku ter v postopku pred Ustavnim sodiščem je pritožnica imela pravnega zastopnika).

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić