Jedro

V postopku je šlo za vabilo na drugi narok za katerega ZPP ne predvideva več osebne vročitve in za poziv po drugem odstavku 286. čl. ZPP, ki se tudi vroča navadno. Novela ZPP-D je namreč uvedla pomembno novost glede delitve načinov vročanja na navadno (neosebno) in osebno vročitev v primeru, ko se vroča v hišni poštni predalčnik – nabiralnik. Dejstvo je torej, da sta bili v obravnavanem primeru pisanji predlagatelju pravilno vročeni, saj je s tem ko ju je prejel njegov oče (za katerega se ne trdi, da ne gre za odraslega člana njegovega gospodinjstva) prišlo do oprave vročitve pisanja po 140. členu ZPP, ki je prednostni način vročanja napram načinu uzakonjenem v 141. členu ZPP (in je zato nerelevantno, da na vročilnici ni bilo opozorila o domnevi opravljene vročitve na dan 21. 1. 2009).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, potem ko je v točki 1. ugotovilo obseg premoženja, ki je predmet razdružitvenega postopka in delež posameznih solastnikov na tem premoženju, premoženje razdelilo tako, da je odločilo, da postanejo F.U. do 1/3, I.P. do 2/15, M.M.K. do 2/15, M.T. do 2/15, A.P. do 2/15 in D.A.P. do 2/15 solastniki nepremičnin s parc. št. 91/1.S, 91/2.S, 92/1.S, 47/2.S in 933, vse k.o. P., da D.U. postane izključni lastnik nepremičnin, parcel št. 415, 440/2, 1160, 2939 in 1044, vse k.o. P., parcele št. 350/7 k.o. Po. in parcel št. 1838 in 1839, obe k.o. L., Z.T. izključna lastnica parcel št. 349/2 in 1161, obe k.o. P., M.F. izključna lastnica parcel št. 3508 in 3031 k.o. P., B.Č. izključna lastnica parcel 3556 in 3161, obe k.o. P., B.Ž. izključna lastnica parc.št. 906 k.o. P., N.R.V. izključna lastnica parcele 168/2525 k.o. P., S.R. izključni lastnik nepremičnin 2657, 3016 in 3155, vse k.o. P., parcel št. 168/2582, 168/2651, 213/71, 213/108 in 215/112, vse k.o. N., parcele št. 4761 k.o. Š. in lastnik premičnega premoženja, ki ga je sodišče navedlo v izreku sklepa pod točko 1.C, F.Ž. izključni lastnik parcele 168/2747 k.o. N. in J.Ž., izključna lastnica parcel št. 214/38, 214/39, 214/54 in 216/166, vse k.o. N.. Odločilo je še, da bo o skupnih stroških postopka izdalo poseben sklep, udeleženci pa jih nosijo v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče za tak način razdružitve solastnega premoženja odločilo zato, ker je udeležencem hkrati z vabilom na narok, določen za dne 20.2.2009, v skladu z 286/a čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP poslalo poziv, da sodišču dostavijo pisne vloge s svojimi predlogi delitve premoženja in navedbo dejstev, ki bi izkazovale njihov upravičen interes za pridobitev konkretnih stvari, ki so predmet delitve. Z udeležbo na naroku in upoštevanjem njihovih upravičenih interesov je nato odločilo o razdružitvi solastnega premoženja, pri čemer udeleženci niso predlagali nove cenitve premoženja.

Iz vseh pritožbenih razlogov takšen sklep izpodbija prvi predlagatelj s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje ter nasprotnim udeležencem naloži dolžnost nerazdelne povrnitve njegovih stroškov postopka. V pritožbi izpostavlja, da ni prejel ne poziva ne vabila na narok za dne 20.2.2009. Meni, da je s tem sodišče storilo bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 37. čl. ZNP, saj mu je bila s tem tudi odvzeta pravica po 4. čl. ZNP do izjave o predlogih drugih udeležencev postopka. V nasprotju z zakonom je sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo interese le nekaterih solastnikov. Prvotni predlog, na katerega je sodišče vezano, kaj kdo dobi iz solastnega premoženja, je bil podan po cenitvah iz leta 1993 in 1994 in po njegovem mnenju ne more biti več podlaga in ključ za razdelitev premoženja. Cenitve sodnih izvedencev iz leta 1993 in 1994 so namreč del predloga za delitev, ki pa zaradi spremenjenih okoliščin obravnavanemu primeru več ne ustrezajo. Zaradi smrti prvotnih predlagateljev bi moralo sodišče nove predlagatelje pozvati naj vstopijo v postopek in predlog za delitev solastnega premoženja in s tem cenitve eventuelno dopolnijo oziroma spremenijo glede na spremenjene okoliščine, ki so nastale po vložitvi prvotnega predloga. Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni moč preizkusiti, zato je obremenjen s 14. tč. drugega odstavka 354. čl. ZPP. Sodišče namreč v izpodbijanem sklepu ni določno navedlo vrednosti posameznih stvari, ki so predmet solastnega premoženja, zato predlagatelj sploh ne ve ali je eventuelno upravičen do denarnega nadomestila, oziroma bi bil lahko sam zavezan, da drugemu solastniku kaj plača. Iz sklepa tudi ni razvidno katere nepremičnine, ki so predmet razdelitve, spadajo pod gradbena zemljišča in katera pod kmetijska zemljišča. Meni, da bi moral sklep vsebovati tudi podatke o namembnosti nepremičnin. Predlagatelj ne more preizkusiti niti utemeljenosti tako imenovanega „upravičenega interesa“, saj je sodišče štelo, da je le-ta izkazan že z udeležbo na naroku dne 20.2.2009 in s podano izjavo na naroku prisotnih udeležencev, kaj želijo pridobiti iz solastnega premoženja. Upravičenega interesa zato sodišče ni presojalo po intenciji zakona in na podlagi namena stvari.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bila predlagatelju pisni poziv v smislu drugega odstavka 286. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in vabilo na narok, določen za dne 20.2.2009, pravilno vročena in da zato sodišče prve stopnje v postopku ni kršilo niti njegove pravice do udeležbe na naroku, niti njegove pravice do izjave. V postopku je šlo za vabilo na drugi narok za katerega ZPP ne predvideva več osebne vročitve in za poziv po drugem odstavku 286. čl. ZPP, ki se tudi vroča navadno. Novela ZPP-D je namreč uvedla pomembno novost glede delitve načinov vročanja na navadno (neosebno) in osebno vročitev v primeru, ko se vroča v hišni poštni predalčnik - nabiralnik (glej o tem podrobneje, ZPP z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona dr. Aleša Galiča, Ljubljana: Uradni List Republike Slovenije, 2008, stran 20 in 21). Neosebna vročitev se opravi tako, da poštar, če naslovnika ne najde, takoj vrže pisanje v nabiralnik in se tega dne šteje, da je vročitev opravljena (ne več šele po preteku 15 dnevnega roka), na kar je treba naslovnika posebej opozoriti. Iz vročilnice v spisu (listovna št. 134/2) izhaja, da je bil predlagatelj obveščen o prispelem pismu 21.1.2009. To izhaja iz zaznamka vročevalca, ki se je zraven tudi podpisal. Na hrbtni strani vročilnice je R.M. s pristavkom, da je oče prvega predlagatelja, potrdil, da je 23.1.2009 prejel navedeno pisanje. Prvi odstavek 140. čl. ZPP določa, da se v primeru, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Dejstvo je torej, da sta bili v obravnavanem primeru pisanji predlagatelju pravilno vročeni, saj je s tem ko ju je prejel njegov oče (za katerega se ne trdi, da ne gre za odraslega člana njegovega gospodinjstva) prišlo do oprave vročitve pisanja po 140. členu ZPP, ki je prednostni način vročanja napram načinu uzakonjenem v 141. členu ZPP (in je zato nerelevantno, da na vročilnici ni bilo opozorila o domnevi opravljene vročitve na dan 21. 1. 2009).

V pritožbi pritožnik z ničemer ne konkretizira katerih njegovih interesov sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo, morebitno neupoštevanje interesov ostalih udeležencev pa v njegovo pritožbo ne sodi, saj bi se iz tega razloga lahko kvečjemu pritožili ostali udeleženci. Gre tudi sicer za pavšalne (zgolj navržene) pritožbene navedbe, saj prepisa zakonskega teksta pritožba niti ne konkretizira. Sedanji predlagatelji so bili prav s pozivom po 286. a čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP ustrezno pozvani, da v roku 20 dni dostavijo pisno vlogo s predlogom delitve solastnega premoženja in navedbo dejstev, ki izkazujejo njihov upravičen interes po pridobitvi izključne lastnine na posamezni stvari in podajo istosmerne dokazne ponudbe. Pritožba torej sodišču prve stopnje opustitev aktivnega vodenja postopka neutemeljeno očita.

Ne drži niti pritožbena trditev, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker sodišče v njem ni določno navedlo vrednosti posameznih stvari in zato posledično ni možna ugotovitev, ali je delitev opravljena v primernem sorazmerju s solastninskimi deleži udeležencev, niti ugotovitev ali je pritožnik upravičen še do morebitnega prejema denarnega nadomestila za (morebitno) razliko svojega solastninskega deleža, oziroma ali ga je morda sam dolžan plačati ostalim solastnikom. Izpodbijani sklep ima glede tega na strani 7 obširne razloge. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da pritožnik kot solastnik premoženja do deleža 7/32-tin (ali 21,875 %) z delitvijo pridobi premoženje, ki predstavlja 23,49 % vrednosti vsega premoženja ki je bilo predmet delitve, kar pomeni, da njemu kakšno izplačilo razlike vrednosti njegovega deleža zagotovo ne gre, saj aktivne razlike v njegovem primeru ni. Ker je pritožba osebno pravno sredstvo pa sam z njo (enako kot je bilo pojasnjeno že zgoraj) ne more uveljavljati morebitnih pomanjkljivosti glede odločitve o pravicah drugih udeležencev. Pritožbena presoja sklepa tako pokaže, da ni obremenjen z očitano bistveno postopkovno kršitvijo po 14. točki 339. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP).

Ne drži niti, da bi moralo iz izreka sklepa izhajati, katera zemljišča so gradbena in katera kmetijska, saj to v izrek sklepa ne sodi (zakon tako za predlog kot za sklep kot obligatorno sestavino zahteva le zemljiškoknjižne podatke za nepremičnine – glej 119. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, Ur. list SRS, št.30/86 in naslednji in 70. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ, Ur. list RS, št.87/02). Gre za spisovne podatke, ki si jih vsak udeleženec lahko kadarkoli ogleda, po povedanem pa pomenijo zgolj fakultativno sestavino predloga.

Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče potem, ko je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni storilo niti očitanih niti kakšnih drugih kršitev postopkovnih določb, na katere ob reševanju pritožbe pazi po uradni dolžnosti, in da je pri odločanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP) pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).