Obdelava OP s strani etažnega lastnika

Datum

22.01.2024

Številka

07121-1/2024/59

Kategorije

GURS, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Varnost osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše vprašanje, če imate kot etažni lastnik večstanovanjske stavbe pravico dostopa do osebnih podatkov o udeležbi ali neudeležbi etažnih lastnikov pri odločanju o skupnih stvareh in rezultatov glasovanja ter lastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Upravnik kot upravljavec osebnih podatkov mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali obstaja ustrezna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov.

2.IP sicer meni, da so etažni lastniki upravičeni pridobiti vse podatke, ki jih potrebujejo, da lahko preverijo in nadzorujejo delo upravnika - tudi osebne podatke etažnih lastnikov iz sestankov in na glasovnicah, da bi lahko preverili izpeljavo sestanka in glasovanja.

3.Dolžnost upravnika je, da osebne podatke ob posredovanju ustrezno zavaruje.

Obrazložitev

IP uvodoma izpostavlja, da v okviru mnenja ne sme presojati, ali so v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni pogoji za pridobitev določenih podatkov. IP namreč v zvezi z uveljavljanjem pravic po Splošni uredbi in ZVOP-2 nastopa kot pritožbeni oz. nadzorni organ in bi s tem lahko prejudiciral svojo odločitev v morebitnem pritožbenem oz. nadzornem postopku. V nadaljevanju vam zato v zvezi s konkretnimi vprašanji izven pritožbenih oz. nadzornih postopkov le neformalno svetujemo, na podlagi naše dosedanje prakse.

Uvodoma vam IP sicer predlaga, da se seznanite s smernicami za upravnike večstanovanjskih stavb, ki podajajo odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja glede zbiranja, uporabe in posredovanja osebnih podatkov, s katerimi se srečujejo etažni lastniki in so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-za-upravnike-večstanovanjskih-stavb.

Predlagamo vam tudi, da se seznanite z mnenji, v katerih je IP že obravnaval podobna vprašanja vašemu:

-Mnenje št. 07121-1/2023/1623 z dne 3. 1. 2024

-Mnenje št. 07121-1/2023/423 z dne 29. 3. 2023

-Mnenje št. 07121-1/2023/1354 z dne 25. 10. 2023

Glede vaših vprašanj pojasnjujemo, da mora upravnik kot upravljavec osebnih podatkov v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali obstaja ustrezna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov (glede na 6. člen Splošne uredbe). IP sicer meni, da so etažni lastniki upravičeni pridobiti vse podatke, ki jih potrebujejo, da lahko preverijo in nadzorujejo delo upravnika - tudi osebne podatke etažnih lastnikov iz sestankov in na glasovnicah, da bi lahko preverili izpeljavo sestanka in glasovanja. Pri tem vendar opozarjamo tudi na dolžnost upravnika, da te osebne podatke ob posredovanju ustrezno zavaruje (več o tem v 32. členu Splošne uredbe). Če je seznanitev z določenimi osebnimi podatki nujna za pravilno ugotovitev obveznosti v odnosu do ostalih etažnih lastnikov, potem bi za pridobivanje osebnih podatkov lahko obstajala pravna podlaga. Pri tem še opozarjamo, da mora biti takšna nujnost izkazana in dokazana, upoštevati pa je treba tudi načelo sorazmernosti (najmanjšega obsega podatkov, ki so še potrebni za dosego namena obdelave osebnih podatkov).

Kar se tiče konkretnega postopka, 41. člen ZVOP-2 ureja formalizirani postopek posredovanja osebnih podatkov, in sicer opredeljuje vsebino zahteve za posredovanje osebnih podatkov, odločanje o zahtevi (v roku 15 dni od prejema popolne zahteve je treba o njej utemeljeno odločiti) ter omogoča sodno varstvo v primeru zavrnjene zahteve (kadar gre za zahtevano posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig je možen namesto sodnega varstva tudi pritožbeni postopek pred IP).

Da ne bi prejudicirali odločitve v morebitnem pritožbenem postopku IP izven konkretnega pritožbenega oz. drugega nadzornega postopka ne sme podajati stališč, ali bi vam torej upravnik moral posredovati podatke o udeležbi etažnih lastnikov na sestankih in o rezultatih opravljenih glasovanj.

Pri tem dodatno pojasnjujemo, da je pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov na področju upravljanja večstanovanjskih stavb v določenih primerih mogoče iskati v Stanovanjskem zakonu[1] (v nadaljevanju SZ-1 - glej zlasti 25., 34. in 25. člen;). Iz omenjenih določb SZ-1 glede upravljanja večstanovanjskih stavb izhaja, da lahko upravnik etažnim lastnikom posreduje rezultate o glasovanju o skupnih stvareh, saj praviloma prevlada legitimni interes etažnih lastnikov, da preverijo, kakšna je bila odločitev zbora lastnikov. Takšen seznam lahko vsebuje osebne podatke kot so ime in priimek ter odstotek lastništva posameznega lastnika. Nekateri podatki o lastništvu so sicer že tako javni po samih določbah Zakona o zemljiški knjigi. Namreč Zakon o zemljiški knjigi[2] (v nadaljevanju: ZZK-1) v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. 4. člen ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni, pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pa so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo.

Prek portala eSodstvo (https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo) je vsakomur namreč omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis podatkov informatizirane glavne knjige, za kar se mora uporabnik sicer registrirati. O lastniku, ki je fizična oseba, so dostopni podatki o imenu in priimku, naslovu prebivališča in delen EMŠO (zadnjih šest številk je prikritih). Za vpogled v podatke moramo poznati ID nepremičnine, ki je sestavljen iz katastrske občine in številke parcele oz. stavbe. Te podatke pa lahko pridobimo iz javnega vpogleda v podatke o nepremičninah, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (https://www.e-prostor.gov.si).

Na koncu še pojasnjujemo, da lahko v primeru, ko kljub zgornjim pojasnilom vseeno menite, da je v vašem konkretnem primeru prišlo do kršitve varstva vaših osebnih podatkov, pri IP vložite formalno prijavo oz. pritožbo. Uporabite lahko obrazec »Enotna vloga zaradi kršitve varstva osebnih podatkov« (Obrazec VOP prijava), ki je objavljen na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US

[2]Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21