Jedro

Glede na to, da se dopolnilna odločba izda takrat, ko organ z odločbo ni odločil npr. o vseh zahtevkih stranke, iz tega logično izhaja, da mora organ pri izdaji dopolnilne odločbe upoštevati pravno in dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prve odločbe, saj se z dopolnilno odločbo dopolni prva odločba in v celoti odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ne pa o novi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki je oprta na novo dejansko stanje, ki se ugotavlja po izdaji odločbe.

Ni nujno, da organ za BPP vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega organ za BPP lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev pritožbe, pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča je organ za BPP, po preučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve ter glede na oceno, da bo dosežen pričakovan rezultat, zakonsko možnost iz 28. člena ZBPP izkoristil in tudi ustrezno obrazložil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano (dopolnilno) odločbo odločil, da se izrek odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 452/2021 z dne 18. 10. 2021 dopolni tako, da se v izreku doda točka IV. izreka, ki se glasi: „IV. Kar zahteva prosilka več ali drugače, se kot neutemeljeno zavrne.“.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pritožbenem postopku zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča Novem mestu P 235/2015-170 z dne 26. 8. 2021. Z odločbo Bpp 452/2021 z dne 18. 10. 2021 je bila tožnici dodeljena izredna BPP za pripravo in vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča Novem mestu P 235/2015-170 z dne 26. 8. 2021, in sicer od 15. 10. 2021 dalje. Z vlogo z dne 17. 1. 2021 je tožnica predlagala izdajo dopolnilne odločbe, zato je toženka izdala izpodbijano odločbo, saj je štela, da bi bilo prošnjo tožnice mogoče smiselno šteti kot prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje. Toženka je prošnjo tožnice za dodelitev BPP za sestavo odgovora na pritožbo toženca A. A. v zadevi P 235/2015 zavrnila iz dveh razlogov, in sicer prvič, ker pritožba toženca na dan 18. 10. 2021, ko je bila izdana prva odločba, še ni bila vložena in je bila prošnja za dodelitev BPP v tem delu preuranjena, organ za BPP pa lahko na podlagi 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) obseg zaprošene BPP omeji, ter drugič, ker odgovor na pritožbo tožene stranke v pravdi ni obvezen niti potreben, zato zadeva ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. V delu, v katerem se je toženec v pravdi pritožil, je tožnica uspela, kar pomeni, da je odločitev sodišča v tem delu tožnici v korist, novot pa v okviru odgovora na pritožbo ne sme navajati, saj gre za nedovoljene pritožbene novote. Upoštevajoč določilo 344. člena (_pravilno 337. člen, opomba sodišča_) Zakona o pravdnem postopku stranka v odgovoru na pritožbo ne sme več uveljavljati pravno relativnih dejstev, ne sme in ne more navajati novih dejstev in dokazov, zato skladno z določbo 24. člena ZBPP ni zagotovljena verjetnost, da se bo pritožbeni postopek zanjo ugodno končal, ki bi upravičevala dodelitev BPP. Nadalje iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka zavrnila tudi prošnjo za dodelitev BPP za postopek mediacije, saj na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP še ni bilo jasno, če bo Višje sodišče v Ljubljani razpisalo postopek mediacije ali ne, in gre torej za bodoče negotovo dejstvo, v zvezi s čimer pa BPP ni mogoče dodeliti. Poleg tega mediacija ni del pritožbenega postopka, pač pa gre za samostojen postopek, zato bi morala tožnica za postopek mediacije vložiti novo prošnjo za dodelitev BPP. Tudi iz 27. člena ZBPP jasno izhaja, da se BPP dodeli za vsako posamezno zadevo posebej. Toženka je zavrnila tudi prošnjo za dodelitev BPP za morebitno zastopanje na seji ali glavni obravnavni pred sodiščem druge stopnje, saj ob vložitvi same prošnje za dodelitev BPP še ni bilo moč vedeti, če bo pritožbena obravnava sploh razpisana, zato je morebiten razpis pritožbene obravnave predstavljal bodoče in negotovo dejstvo, v zvezi s čimer pa BPP ni bilo mogoče dodeliti. Toženka zaključi, da tožnici z izpodbijano odločitvijo ni bila kršena nobena izmed pravic, saj v primeru, da bo prejela vabilo na glavno obravnavno, le vloži novo prošnjo za dodelitev BPP.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Trdi, da je nepomembno, ali je bila pritožba toženca A. A. v pravdi vložena ali ne, saj ZBPP v prvem odstavku 26. člena določa oblike BPP, zato lahko prosilec zahteva dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, torej pravno svetovanje in zastopanje v celotnem postopku za ves čas do pravnomočnosti končne odločbe. Na podlagi navedene določbe lahko organ za BPP dodeli BPP vnaprej, ne da bi vedel, katere odvetniške storitve vse bodo v postopku potrebne. Prošnja tožnice torej ni bila preuranjena, zato tudi ne drži stališče toženke, da za bodoča negotova dejstva BPP ni moč dodeliti. Tožnica nadalje navaja, da je zmotno in v nasprotju z materialnimi predpisi stališče toženke, da vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo ni izpolnjen. Odgovor na pritožbo toženca, torej upiranje in nasprotovanje pritožbi zoper doslej tožnici dosojeno, ni očitno nerazumno in ima tožnica tudi v tej zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnica toženki očita, da zgolj pavšalno trdi, da odgovor na pritožbo ni potreben, ker da nikomur ne pripada pravica do sestave odgovora na pritožbo, razlogov o očitni nerazumnosti izpodbijana odločba nima, zato se je ne da niti preizkusiti. Tožnica meni, da ji je bila v postopku pred organom kršena pravica do izjave, saj ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.

4. Tožnica nadalje navaja, da ni sporno, da lahko organ za BPP omeji obseg dodeljene BPP, vendar mora to utemeljiti z razumnimi razlogi, česar pa toženka po njenem mnenju ni storila. Poleg tega določila ZBPP organu za BPP ne nalagajo, da mora vedno znova preverjati, če je odobritev BPP za vsa nadaljnja procesna dejanja sploh smiselna, ampak mu zgolj dajejo to možnost. Toženka vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP niti ni mogla presojati, saj kot sama trdi, pravdnega spisa ni vpogledala, kar pomeni, da dejanskega stanja niti ni popolno ugotovila. Postopek mediacije niti ni sporen, ker je že ob prvo poskušeni mediaciji v postopku pred sodiščem prve stopnje toženec preklical soglasje za mediacijo in tudi sedaj očitno ni zainteresiran zanjo, vendar pa tožnica vseeno nasprotuje odločitvi toženke, saj meni, da je upravičena tudi do BPP za morebitno mediacijo. Prav tako meni, da je upravičena tudi do BPP za zastopanje na morebitni seji ali obravnavni pred sodiščem druge stopnje. Glede na načelo neposrednosti in pravico do obravnavne, ki je temeljna sestavina po 22. in 23. členu Ustave ter 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, je stališče toženke, da lahko zaradi „nesmiselnosti“ odreče tožnici zastopanje na narokih pred sodiščem druge stopnje, pravno nesprejemljivo. Na podlagi navedene pravne podlage pa ima vsaka stranka tudi pravico do izjave, zato je imela tožnica vso pravico izjaviti se na pritožbo toženca v pravdi, za kar pa je potrebovala strokovno pomoč pravnega strokovnjaka. Odgovor na pritožbo pa tudi praviloma pripomore k razjasnitvi dejanskega stanja ter k pravilni in zakoniti odločitvi v pritožbenem postopku. Tožnica dodaja, da ni nobenega razloga, da bi ponovno vlagala prošnje za dodelitev BPP za posamezna procesna dejanja v pritožbenem postopku, ker so vsa zajeta že v prvotni prošnji, v kateri je zahtevala v zakonu določeno obliko BPP, toženka pa je dolžna presojati upravičenost do BPP po stanju ob izdaji dopolnilne odločbe, ker je o temu delu zahtevka takrat odločila. Sklepno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri svoji odločitvi ter njenih dejanskih in pravnih razlogih. Uvodoma povzema tek dosedanjega postopka, nadalje pa navaja, da je nelogično, da bi organ za BPP dodelil BPP za celoten postopek pred sodiščem druge stopnje, saj lahko pride do zlorab. Kasneje se namreč lahko izkaže, da je bila kakšna izmed vlog popolnoma nepotrebna ali da prosilec ne izpolnjuje več finančnega pogoja. Na podlagi 28. člena ZBPP je toženka izkoristila pooblastilo, ki ji ga daje zakon, in tožnici dodelila drugačen, manjši obseg BPP od zaprošene BPP, to pa je tudi ustrezno obrazložila. Kot bistveno je tudi upoštevala dejstvo, da tožnici pravica do sodnega varstva ni (bila) omejena, pravica do odgovora na pritožbo pa ni niti obligatorna niti stranke zaradi nevložitve odgovora na pritožbo ne zadenejo nobene negativne posledice. Meni, da tožnice ni bila dolžna pozivati, naj sporoči utemeljene razloge, zakaj bi bila dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo smiselna, poleg tega pa je tožnici poslala dopis z dne 22. 12. 2021, v katerem ji je bilo pojasnjeno, da je vprašljivo, če je pri vložitvi prošnje za dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP in je tako imela možnost sodelovati v postopku, a te možnosti, ni izkoristila.

6. V zadevi je bila opravljena glavna obravnava, na kateri je sodišče vpogledalo v upravne spise, zlasti v izpolnjen obrazec “Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči” z dne 14. 10. 2021 (fotokopijo katerega je v sodni spis vzelo pod C1), izpis iz P vpisnika Okrožnega sodišča v Novem mestu za zadevo P 235/2015 (fotokopijo katerega je v sodni spis vzelo pod C2), urgenco tožnice (brez datuma; fotokopijo katere je v sodni spis vzelo pod C3), ponovno urgenco tožnice z dne 21. 12. 2021 (fotokopijo katere je v sodni spis vzelo pod C3), odgovor toženke na urgenci (fotokopijo katerega je v sodni spis vzelo pod C5) in zahtevo tožnice z dne 17. 1. 20222 (fotokopijo katere je v sodni spis vzelo pod C6). Izvedlo je tudi dokaz z vpogledom v odločbo o dodelitvi BPP z dne 18. 10. 2021 (priloga A2) in dopis tožnice z dne 7. 12. 2021 (priloga A4) ter izpis iz elektronskega Cp vpisnika Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2017/2021 (priloga B1). Tožničin dokazni predlog za zaslišanje priče B. B. pa je sodišče zavrnilo kot nerelevanten.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica 14. 10. 2021 vložila prošnjo za dodelitev BPP in kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP navedla pravno svetovanje in zastopanje v pritožbenem postopku zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu P 235/2015-170 z dne 26. 8. 2021. Toženka ji je z odločbo z dne 18. 10. 2021 dodelila izredno BPP za pripravo in vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. 235/2015 z dne 26. 8. 2021. Tožnica je na toženko naslovila urgenco, ki jo je toženka prejela 10. 12. 2021, iz katere izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za sestavo odgovora na pritožbo, zato prosi, da toženka o njeni prošnji odloči. Iz uradnega zaznamka z dne 10. 12. 2021 nadalje izhaja, da je toženka pooblaščenko tožnice po telefonu dne 10. 12. 2021 obvestila, da nova prošnja za dodelitev BPP ni bila vložena. Tožnica je po pooblaščenki z urgenco z dne 21. 12. 2021 toženko pozvala, da odloči še ostalih procesnih dejanjih, za katere je zaprosila s prošnjo z dne 14. 10. 2021, saj toženka z odločbo z dne 18. 10. 2021 o zahtevku tožnice ni odločila v celoti. Toženka je tožnici odgovorila z dopisom z dne 22. 12. 2021, v katerem ji je pojasnila, da prošnja za dodelitev BPP za sestavo odgovora na pritožbo ni bila vložena ter da je z izdajo odločbe z dne 18. 10. 2021 ocenila, da je smiselno dodeliti zgolj BPP za pripravo in vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu. Ko je tožnica prejela poziv na vložitev odgovora na pritožbo v zadevi P 235/2015, bi morala vložiti novo prošnjo za dodelitev BPP, česar pa ni storila. Toženka je še pojasnila, da je vprašljivo, če bi bil pri obravnavi prošnje za dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo izpolnjen vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP. Tožnica je z zahtevo z dne 17. 1. 2021 zahtevala izdajo dopolnilne odločbe, saj z odločbo z dne 18. 10. 2021 ni bilo odločeno v celoti o njenem zahtevku, ker toženka ni odločila o upravičenosti do BPP za ostala procesna opravila v zadevi P 235/2015. 9. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v prvem odstavku 220. člena določa, da če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Če so bila v postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje, se lahko izda dopolnilna odločba brez novega ugotovitvenega postopka (drugi odstavek 220. člena ZUP).

10. Glede na to, da se dopolnilna odločba izda takrat, ko organ z odločbo ni odločil npr. o vseh zahtevkih stranke, iz tega logično izhaja, da mora organ pri izdaji dopolnilne odločbe upoštevati pravno in dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prve odločbe, saj se z dopolnilno odločbo dopolni prva odločba in v celoti odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. Tožnica tako nima prav, da bi morala toženka upravičenost do BPP presojati po stanju ob izdaji dopolnile odločbe. Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ne pa o novi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki je oprta na novo dejansko stanje, ki se ugotavlja po izdaji odločbe.1 Po naziranju sodišča je tako pravilno presojati upravičenost do BPP na dan izdaje prve odločbe, to je na dan 18. 10. 2021. 11. Tožnica je v svoji prošnji za dodelitev BPP z dne 14. 10. 2021 predlagala, da se ji dodeli BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pritožbenem postopku zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Novem mesto P 235/2015-170 z dne 26. 8. 2021. Toženka je prošnjo smiselno obravnavala kot prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje, kot to določa četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP. V kakšnem obsegu se dodeli BPP ureja 28. člen ZBPP: BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat, ali dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji), ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

12. Glede na citirana zakonska določila torej ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega toženka lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev pritožbe, pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča je toženka, po preučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve ter glede na oceno, da bo dosežen pričakovan rezultat, zakonsko možnost iz 28. člena ZBPP izkoristila in tudi ustrezno obrazložila. Tako je toženka ugotovila, da na dan odločanja o upravičenosti do BPP, to je na dan 18. 10. 2021, pritožba toženca A. A. v zadevi P 235/2015 ni bila vložena, prav tako ni bila razpisana pritožbena obravnava ali začet postopek mediacije. Toženka je posledično ocenila, da bo s posamezno obliko pravne pomoči, to je z vložitvijo pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, dosežen pričakovani rezultat, torej da bo tožnica v pravdnem postopku uspela tudi z delom tožbenega zahtevka, ki je bil v okviru sodbe sodišča prve stopnje zavrnjen. Zato je tožnici z določbo z dne 18. 10. 2021 tudi dodelila BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, v preostalem delu pa z izpodbijano odločbo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila. Navedbe tožnice, da je svoji urgenci (C3) priložila kopijo odgovora na pritožbo A. A. v zadevi P 235/2015, so po presoji sodišča nerelevantne, saj navedena urgenca datira v december 2021, toženka pa je upravičenost do BPP presojala na dan 18. 10. 2021 in kot navedeno, ugotovila, da na ta dan pritožba ni bila vložena. Iz istega razloga je sodišča tudi zavrnilo dokazni predlog tožnice za zaslišanje priče B. B., ki naj bi izpovedala, da je bil sporni urgenci priložen odgovor na pritožbo.

13. Prav ima sicer tožnica, da ZBPP ne določa, da BPP ni moč dodeliti za bodoča dejanja, prav tako ZBPP ne nalaga prosilcu, da mora vložiti prošnjo za dodelitev BPP za vsako posamezno procesno dejanje, vendar pa daje ZBPP v 28. členu organu za BPP možnost, da obseg zaprošene BPP omeji. Ker je v obravnavani zadevi toženka to možnost izkoristila in tudi ustrezno obrazložila, je ugovor tožnice, da odločitev toženke ni obrazložena, neutemeljen. Poleg tega tožnica ni navedla razlogov, zaradi katerih že z vloženo pritožbo pričakovani rezultat, ne bo dosežen. Toženka je pri tem tudi večkrat poudarila, da bo lahko tožnica vložila novo prošnjo za dodelitev BPP za morebitna ostala dejanja v pritožbenem postopku, za katera bi se kasneje izkazalo, da jih je treba opraviti, toženka pa bo njeno prošnjo, ob izpolnjevanju formalnih pogojev, obravnavala in o njej vsebinsko odločila ter, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji, BPP tudi dodelila.

14. Sodišče še dodaja, da je toženka dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo A. A. v zadevi P 235/2015 zavrnila tudi zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP, torej da je vložitev odgovora na pritožbo očitno nerazumna oziroma tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče se v vsebinsko presojo, ali je toženka utemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za vložitev dogovora na pritožbo na podlagi 24. člena ZBPP, ni spuščalo, saj je ugotovilo, da je toženka tožničino prošnjo za dodelitev BPP pravilno zavrnila že na podlagi 28. člena ZBPP.

15. Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

17. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 211/2022-10 z dne 24. 5. 2022. 1 Bruna Žuber v Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 470.