Jedro

Na podlagi ugotovitve, da je tožnica začela z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta brez dovoljenja, je urbanistični inšpektor s tem, ko je odredil zasutje gradbene jame, pravilno uporabil določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po določbah ZUN se namreč končajo tisti inšpekcijski postopki, ki so se, tako kot v tem primeru, začeli pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov, ki na novo ureja inšpekcijske ukrepe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.9.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote C. z dne 6.7.2000, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora v roku 60 dni od prejema te odločbe na lastne stroške zasuti gradbeno jamo-izkop pasovnih temeljev stanovanjsko poslovnega objekta na zemljišču parcela št. 400, k.o. P. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje soglaša s presojo tožene stranke, da je ugotovitev, da tožeča stranka za sporno gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta ni imela lokacijskega dovoljenja, zadostna podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93, 44/97 in 9/01). Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da bi moral urbanistični inšpektor v obravnavanem primeru, ko gre za gradnjo v območju, kjer je gradnja dopustna, uporabiti določbo 2. odstavka 73. člena ZUN.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da gre v obravnavanem primeru za poseg v prostor na območju, kjer je gradnja dopustna in da je gradnja, na katero se nanaša sporni inšpekcijski ukrep, skladna z Odlokom o prostorsko urbanističnih pogojih (PUP). Da to drži, dokazuje lokacijsko dovoljenje za legalizacijo predmetnega objekta, izdano med upravnim sporom. Glede na navedeno, urbanistični inšpektor ni imel podlage za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporen inšpekcijski ukrep odrejen tožniku na podlagi določbe 73. člena ZUN. Po tej določbi za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da je tožnica z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta začela brez dovoljenja. Ta ugotovitev niti ni sporna. Zato je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča določba 73. člena ZUN pravilno uporabljena. Po določbah ZUN se namreč, končajo tisti inšpekcijski postopki, ki so se, tako kot v tem primeru, začeli pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objekt, (ZGO), to je pred 1.1.2003. Tako ureditev vsebuje določba 1. odstavka 200. člena ZGO. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-150/04-19 z dne 1.12.2005, s katero je bila navedena določba ZGO razveljavljena kolikor gre za gradnje iz 3. odstavka 3. člena ZGO, se na ta primer ne nanaša. Inšpekcijski ukrep je bil tožnici odrejen zaradi nedovoljene gradnje poslovno stanovanjskega objekta. To pa ni objekt iz 3. odstavka 3. člena ZGO - enostavni objekt, za katerega pod v tej določbi navedenimi pogoji, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Vrste enostavnih objektov določa na podlagi 2. odstavka 8. člena ZGO sprejet Pravilnik, objavljen v Uradnem listu RS, št. 114/2003, po katerem stanovanjsko poslovni objekti niso uvrščeni med enostavne objekte.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati dejstvo, da je bilo tožnici med upravnim sporom izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo spornega objekta. Skladno z načelom zakonitosti, je podlaga za odločitev dejansko stanje ob izdaji prvostopne odločbe. Ker pa takrat tožnica za sporni objekt ni imela dovoljenja, je sodišče pravilno presodilo, da je inšpekcijski ukrep zakonit. Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.