Jedro

V postopku za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ki je v premoženju pravne osebe v mešani lastnini, je treba ugotoviti velikost vložka zasebnega kapitala, ker le-ta v primeru bagatelne udeležbe vpliva na obliko vračanja premoženja, če gre za nezazidano stavbno zemljišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine je kot prvostopni upravni organ zavrnil zahtevo B.M. in S.P. za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, označenega po stari geodetski izmeri s parc. št. 273/4 in 273/5, ki sta danes del parc. št. 4548 in del parc. št. 4549. Prvostopni upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da so navedena zemljišča na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 23.1.1975 v uporabi podjetja, ki danes posluje z imenom Mednarodno podjetje ... in ki ima status družbe z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini. Po določbi 4. odstavka 16. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) se premoženje pravnih oseb v mešani lastnini vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja. Ker je nesporno, da je Mednarodno podjetje ... pridobilo status družbe z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini dne 26.7.1990, bi bila možna vrnitev predmetnega podržavljenega premoženja le v obliki deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja. Vlagatelji zahtevka so izrecno vztrajali na vrnitvi stavbnega zemljišča v last in posest in so odklonili drugo obliko odškodnine. Zato je prvostopni upravni organ njihov zahtevek zavrnil. Iz enakih razlogov je zavrnil tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka je s spodbijano odločbo odpravila delno odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 20.7.1993 in vrnila zadevo v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Tožena stranka v odločbi navaja, da organ prve stopnje ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločanje v konkretni zadevi. Sklicuje se na 2. odstavek 32. člena ZDen, po katerem so predmet vračanja v naravi le nezazidana stavbna zemljišča. Ker pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno, katera izmed zahtevanih stavbnih parcel je zazidana in katera ne, je ugodil pritožbi. Tožena stranka pri tem še navaja, da je zavezanec za vračilo stvari v naravi tudi podjetje v mešani lastnini do višine deleža družbenega premoženja, seveda, če bo ugotovljeno, da gre za nezazidano stavbno zemljišče. V tožbi tožeča stranka navaja, da določba 4. odstavka 16. člena ZDen ni bila pravilno uporabljena. Tožnica ima status osebe v mešani lastnini, njeno premoženje se vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja in tako podjetje v mešani lastnini ni zavezanec za vračilo stvari v naravi, to je v last in posest. Upoštevaje zahtevo vlagateljev na izključno vrnitev le v last in posest je prvostopni upravni organ pravilno ugotovil vsa potrebna dejstva in okoliščine, pomembne za odločanje v konkretni zadevi ter dopolnitev postopka ni potrebna, saj je pravno nepomembno ali se zahtevek vlagateljev nanaša na zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Kot prizadeti stranki sta na tožbo odgovorili tudi M.B. in P.S. V odgovoru navajata, da še vedno vztrajata z zahtevo za vračilo zemljišč v naravi, ker sta prepričana, da je ta vrnitev možna in naj ... obdrži le toliko površine, kot jo potrebuje za dovoz v svoj skladiščni objekt. Tožba ni utemeljena.

Po 4. odstavku 16. člena ZDen se premoženje pravnih oseb v mešani lastnini lahko vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja. Navedena določba pomeni, da je pravna oseba, v katero je vložen poleg družbenega kapitala tudi zasebni kapital, denacionalizacijski zavezanec le za vrnitev podržavljenega premoženja v obliki lastninskega deleža na pravni osebi in da vračanje v naravi v last in posest praviloma ni mogoče. Navedeno zakonsko določbo pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo z dne 20.4.1995 (Uradni list RS, št. 24/94) delno razveljavilo. Odločilo je, da se citirana določba razveljavi, kolikor se nanaša na pravne osebe v mešani lastnini, v katerih je zasebni oziroma tuji kapital udeležen z bagatelnimi vložki. V ostalem delu pa citirana določba ni v nasprotju z ustavo, če se razlaga in uporablja tako, kot je navedeno v obrazložitvi te odločbe ustavnega sodišča (2. točka izreka). V obrazložitvi te odločbe ustavno sodišče med drugim še navaja, da izjemo od ureditve po 4. odstavku 16. člena ZDen pomenijo le primeri, ko se pri obravnavanju posameznega primera posebej izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo sicer mogoče vrniti v naravi, zlasti, če gre za bagatelne lastninske deleže. Po 44. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

O spornem razmerju, obravnavanem v tem upravnem sporu, še ni bilo pravnomočno odločeno do objave navedene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Glede na to določbo pa v obravnavanem primeru tudi niso bila ugotovljena dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev. Možnost obstoja izjeme, ki jo določa odločba ustavnega sodišča, ni ugotovljena. Ni ugotovljeno, kolikšni so lastninski vložki oziroma ali je lastninski vložek zasebnega kapitala bagatelni vložek, torej nesorazmeren z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, kar bi pomenilo, da je mogoča vrnitev v naravi, če bi seveda šlo za nezazidano stavbno zemljišče. Z upoštevanjem te ustavne odločbe je pravilna odločitev tožene stranke, ki je odločbo prve stopnje odpravila in zadevo vrnila v dopolnitev postopka in ponovno odločanje, čeprav le z napotilom, da je potrebno razčistiti ali se zahtevek za vračanje nanaša na zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča. V ponovnem postopku bo potrebno predvsem ugotoviti morebitni obstoj navedene izjeme v zvezi s 4. odstavkom 16. člena ZDen, ki bi utegnila vplivati na obliko vračanja podržavljenega premoženja, če bi šlo za nezazidano stavbno zemljišče. Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).