Jedro

Kadar je s pravnomočno sodbo akt tožene stranke odpravljen, ni podan pravni interes za vložitev revizije.

Če se revizija zavrže, se zavrže tudi začasna odredba, ki jo je mogoče izdati le do zaključka revizijskega postopka.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano 1. točko izreka sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 17. 10. 2008 in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi prizadete osebe s položajem stranke po tretji alineji 16. člena ZUS-1 (revident), odpravila 3. točko izreka odločbe Upravne enote Ljubljana z dne 19. 9. 2008 (1. točka izreka) in odločilo, da se revident vpiše v register društev Upravne enote Ljubljana kot zveza društev (2. točka izreka). S 3. točko izreka prvostopne odločbe je bila zahteva revidenta za registracijo po Zakonu o društvih – ZDru-1 zavrnjena.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident po odvetniški družbi dne 4. 2. 2010 vložil revizijo, zahteval izdajo začasne odredbe in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. V obravnavani zadevi je bil s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljen akt tožene stranke. Če pa se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz nje nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljenega akta tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v upravnem postopku še ni dokončno odločeno v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1. Za take primere pa je v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 kot pravna posledica take pravnomočne sodbe določeno, da mora pristojni organ postopek ponovno voditi in ga čim prej (v 30 dneh od vročitve prvostopne sodbe, ker sodišče prve stopnje ni določilo drugačnega roka), zaključiti z izdajo nove odločbe. ZUS-1 pa tožniku omogoča, da se zanese na pravnomočno ugoditev njegovi tožbi in sproži upravni spor zaradi molka organa (drugi odstavek 28. člena ZUS-1), če ta v določenem času ne bi ravnal po pravnomočni sodbi. Navedenih učinkov pravnomočne sodbe pa vložena revizija ne more zadržati, kajti ZUS-1 ji daje učinke zadržanja samo v zvezi z izvršljivostjo sodbe (84. člen).

5. V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Izid ponovnega odločanja ostaja do nove odločitve pristojnega organa negotov, zato pred novo dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva. Zgolj potencialna možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna, kot je bila tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, pa za revizijo tudi ne zadošča. 6. Takšno stališče izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, npr. sklep X Ips 402/2007 z dne 22. 9. 2009. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

8. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dovoljena.

9. Po prvem odstavku 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V drugem odstavku 32. člena ZUS-1 pa je določeno, da sodišče na revidentovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

10. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 torej mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, v tem primeru zahteve za njeno izdajo ni mogoče obravnavati po vsebini, ker je s tem sklepom revizija pravnomočno zavržena kot nedovoljena, in je posledično nedovoljena tudi zahtevana začasna odredba.

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 84. člena ZUS-1 ob smiselni uporabi določbe 89. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljeno.

K III. točki izreka:

12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.