Jedro

Pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku, ki teče predvsem v skladu s formalnim načelom, ko sodišče odloča na podlagi predloženih listin, ne more uspešno izpodbijati veljavno sklenjene razdružilne pogodbe v notarskem zapisu. Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost pravnega posla, ki je podlaga za vpis (83. člen ZZK), za kar ne gre v konkretnem primeru.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. 2. Morebitna zaznamba vložene pritožbe se izbriše.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. Dn. št. 14314/99 z dne 10.4.2001 v veljavi. Z navedenim sklepom Dn. št. 14314/99 je namreč prvo sodišče ugodilo predlogu predlagateljice L. B. in na podlagi razdružilne pogodbe v notarskem zapisu, opr. št. SV 350/99, z dne 4.9.1999, dovolilo odpis predlaganih nepremičnin parc. št. xx in parc. št. xx, obe vl. št. , k.o. K., iz navedenega vložka s prenosom v novi vložek št. iste k.o. Zoper izpodbijani sklep, s katerim je prvo sodišče navedeni sklep Dn. št. 14314/99 ohranilo v veljavi, se pravočasno pritožuje E. P., smiselno iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom na spremembo izpodbijanega sklepa v smislu pritožbenih navedb. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik tudi v pritožbenem postopku ne more uspeti s svojimi navedbami, da je predlagani vpis napačen zaradi zatrjevanega prikrajšanja, ki bi naj nastalo ob razdelitvi parcel po že citirani razdružilni pogodbi. Navedena pogodba, kot to pravilno ugotavlja že prvo sodišče, namreč predstavlja veljaven pravni temelj za vknjižbo oziroma predlagani odpis parc. št. 592/5 in 608/2, ki jih je pritožnik pridobil po razdružilni pogodbi. V skladu z 21. členom Zakona o zemljiški knjigi - ZZK je dolžno sodišče dovoliti vknjižbo na podlagi javne ali zasebne listine, ki vsebuje veljaven pravni temelj. Prav tako dovoli sodišče vpis, če so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 86. člena ZZK, pri čemer iz postopka na prvi stopnji ne izhaja, da bi bila v smislu citiranega določila podana kakšna ovira za vpis. Pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku, ki teče predvsem v skladu s formalnim načelom, ko sodišče odloča na podlagi predloženih listin, ne more uspešno izpodbijati veljavno sklenjene razdružilne pogodbe v notarskem zapisu. Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost pravnega posla, ki je podlaga za vpis (83. člen ZZK), za kar ne gre v konkretnem primeru. Odločitev prvega sodišča se tako izkaže za pravilno, zato je pritožbeno sodišče, ki tudi ob uradnem preizkusu ni zasledilo kakšnih upoštevnih kršitev, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v skladu z 2. točko 95. člena ZZK potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V skladu z 2. točko 95. člena ZZK je pritožbeno sodišče še odločilo, da se morebitna zaznamba vložene pritožbe izbriše. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj jih pritožnik ni priglasil. Določbe ZZK so bile v tem postopku uporabljene na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS št. 58/2003).