Jedro

Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za podaljšanje roka za plačilo predujma za sodnega cenilca zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upniku določi rok za plačilo v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (v nadaljevanju ZIPRS1415) na 30 dni. Navaja razlog, iz katerega je sodišče predlog upnika zavrnilo, in sicer, da upnik ni navedel upravičenega razloga za podaljšanje roka ter meni, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti upoštevati 26. člen ZIPRS1415, po katerem je plačilni rok za neposredne uporabnike ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov 30. dan in nikakor ne 8. dan, kot je to zahtevalo sodišče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma je poudariti, da je predmet pritožbene presoje prvostopenjska odločitev o predlogu upnika za podaljšanje roka za plačilo predujma za sodnega cenilca in ne odločitev, da mora upnik v roku 8 dni plačati predujem za sodnega cenilca. Pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti upoštevati, da je po 26. členu ZIPRS1415 plačilni rok za neposredne uporabnike ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov 30. dan in nikakor 8. dan, s čimer upnik smiselno izpodbija predhodni sklep, s katerim je sodišče določilo 8 dnevni rok za plačilo predujma za sodnega cenilca, za ta postopek, niso relevantna.

5. Relevantno v tem postopku je, ali obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje sodnega roka. Po drugem odstavku 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč sodišče lahko rok, ki ga je določilo, podaljša na predlog stranke le, če so zato upravičeni razlogi.(1) Trditveno breme, da gre za upravičene razloge, pa je v celoti na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.(2)

6. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da upnik v predlogu ni izkazal upravičenega razloga in s tem ni zadostil določilu drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V predlogu je namreč zgolj prosil za podaljšanje roka za plačilo predujma za 45 dni, ne da bi sploh navedel razlog. V pritožbi je sicer obrazložil, da zaradi zakonske določbe 26. člena ZIPRS1415, po kateri je plačilni rok za neposredne uporabnike ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov 30. dan, predujma ne zmore plačati v 8 dneh, temveč ga bo zmogel v 30 dneh, vendar so te navedbe glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ neupoštevne. Upnik namreč ni izkazal, da teh navedb ni mogel brez svoje krivde podati že v predlogu za podaljšanje roka za plačilo sodnega predujma.

7. Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.

8. Iz navedenih razlogov pritožba, ki se zavzema za drugačno presojo predloga, ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potem ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranka ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Podaljšanje roka predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

Op. št. (2) : Tako tudi sodna praksa: VSL sklep I Cpg 1302/2014 z dne 18. 8. 2014, VSC sklep Cp 146/2015 z dne 19. 3. 2015, VSK sklep 285/2013 z dne 16. 1. 2014.