Jedro

Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v dovolilnem delu 1. točke tako spremeni, da se pravilno glasi: se dovoli „zaznamba spora zaradi razdelitve skupnega premoženja, na podlagi predloga, vloženega pri Okrajnem sodišču Ljubljana, pod opr. št. N 227/2007 v korist: ...., EMŠO ... „ V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pri nepremičnini, to je stanovanje št. 9 s pomožnim prostorom na ..., last predlagatelja in Ž. K. K. kot skupno premoženje dovoli zaznamba spora zaradi razdelitve skupnega premoženja na podlagi predloga v korist M. K. do 4/5. Zoper sklep se pritožuje Ž. K. K. iz pritožbenih razlogov kršitve določb materialnega prava in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ne dovoli zaznambe po predlogu predlagatelja do 4/5 celotne nepremičnine. Navaja, da zakon ne določa, da se na podlagi predloga za razdelitev skupnega premoženja, na katerem celo predlagatelj priznava nasprotni stranki delež do ½, vknjiži zaznamba pri 4/5 nepremičnine. Če teče spor o nepremičnini in lastninski pravici, se vknjiži kot zaznamba spora na nepremičnici v celoti še toliko bolj, ker nasprotna stranka prav tako uveljavlja višji solastninski delež. Sodišče je s tem, ko je dopustilo vknjižbo zaznambe spora, ki ga zaenkrat še ni, saj še ni napotitvenega sklepa, do 4/5 v korist M. K. kršilo materialno pravo.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba je delno utemeljena.

V danem primeru je zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) dovolilo zaznambo spora na podlagi predloga, ki ga je podal predlagatelj pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za razdelitev skupnega premoženja. Pritožba zato neutemeljeno prvostopnemu sodišču očita, da je zaznambo spora dovolilo, še preden je do spora sploh prišlo, saj še ni napotitvenega sklepa v korist predlagatelja. 79. člen ZZK-1 namreč določa, da se zaznambo spora dovoli tudi na podlagi predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katerim predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze. Kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska, sta pri stanovanju št. 9 s pomožnim prostorom ulica ..., vknjižena M. K. in Ž. K. K. kot skupna lastnika. Deleži med njima niso določeni. Stanovanje tako predstavlja skupno premoženje strank zemljiškoknjižnega postopka in dovolitev zaznambe spora zaradi razdelitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do 4/5 ni možna. Pritožba je zato v tem delu utemeljena in ji je višje sodišče v tem delu ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo zaznambo spora v celoti.

Ker je bila pritožba v ostalem delu neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu izpodbijani sklep potrdilo, hkrati pa v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka v skladu z 2. točko 120. člena ZZK-1 in 35. členom ZNP.