Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča izplačila brez soglasja sodišča lahko v določenih okoliščinah predstavljajo le neznatno kršitev dolžnosti upravitelja, vendar se sodišče prve stopnje pred presojo, da ne gre za hujše kršitve dolžnosti, ni v zadostni meri opredelilo do teh kršitev v luči dejstva, da stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka. Ker je stečajna upraviteljica jasna pri svojem stališču, da to pomeni sorazmerno plačilo le za določeno vrsto občasnih stroškov postopka, je s tem stališčem nujno povezan tudi strožji nadzor načina izplačevanja ostalih stroškov, za katere je zagotovljeno izplačilo v celoti. Razumljivo je tudi pričakovanje upnikov prej navedenih občasnih stroškov, da jim bo sodišče zagotovilo, da stečajna upraviteljica z nobenim izplačilom brez soglasja sodišča ali mimo predračuna stroškov ne ogrozi višine poplačila njihovih terjatev. Že s posamezno kršitvijo pravil pri izplačevanju tistih stroškov, ki jih je upraviteljica plačala 100%, se namreč lahko pri upnikih, ki ne bodo prejeli 100% plačila stroškov, poruši zaupanje v delo stečajne upraviteljice, s tem pa nastane tudi konflikt, za odpravo katerega je predvidena možnost zamenjave upravitelja, če je to nujno za rešitev konflikta in če je po drugi strani glede na predviden potek postopka to še smotrno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo upnika E. d. o. o. za razrešitev upraviteljice M. B., ki jo je vložil 27. 9. 2019 v zvezi z vlogami, ki so bile vložene 23. 9. 2019, 2. 10. 2019, 7. 10. 2019, 10. 10. 2019, 16. 10, 2019, 22. 10. 2019, 23. 10. 2019, 4. 11. 2019, 12. 11. 2019, 13. 11. 2019, 15. 11. 2019, 25. 11. 2019, 24. 1. 2020, 14. 2. 2020, 14. 7. 2020, 31. 7. 2020 ter 31. 7. 2020 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstojijo pogoji za razrešitev stečajne upraviteljice po uradni dolžnosti (II. točka izreka). Postopek razrešitve stečajne upraviteljice M. B. v zvezi s predlogom upnika O. o.p., d. o. o. z dne 16. 7. 2020 pa je ustavilo (III. točka izreka).

2. Upnik E. d. o. o. se je zoper sklep pritožil. Vložil je 3 pritožbe, eno po pooblaščencu T. T., eno po odvetnici L. L. in eno po Odvetniški družbi V. V pritožbah je uveljavljal bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in stečajno upraviteljico razreši, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Sodišču je predlagala, da naj vloge upnika začne presojati z vidika zlorabe pravic, saj je E. d. o. o. z računa K. neupravičeno izterjal 77.147,04 EUR, ki jih bo moral vrniti. Njegov edini interes, ki ga zasleduje v tem postopku pa je v tem, da prepreči vračilo tega zneska, kar počne s številnimi nedopustnimi pritiski za zamenjavo upraviteljice in ustavitvijo stečajnega postopka, vključno s krivimi kazenskimi ovadbami in žaljivimi obdolžitvami. Takim interesom pa sodišče ne sme nuditi sodnega varstva.

4. Upnik v pritožbi ni navedel, v katerem delu izpodbija sklep sodišča prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče štelo, da ga izpodbija le v delu, v katerem ni uspel. Ni uspel v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njegovo zahtevo za razrešitev stečajne upraviteljice, torej v I. točki izreka. Medtem pa odločitev, ki je vsebovana v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa, ne predstavlja neuspeha upnika. Proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevo upnika za razrešitev upravitelja, ima pravico do pritožbe samo vlagatelj zahteve (sedmi odstavek 119. člena ZFPPIPP). Ker je pritožnik tudi vlagatelj zahteve za razrešitev stečajne upraviteljice, se izkaže, da je njegova pritožba tudi dovoljena.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje presojalo vprašanje, ali je upraviteljica v postopku, v katerem je bila imenovana, kršila svoje obveznosti, kar je po določbi 1. točke 118. člena ZFPPIPP razlog za razrešitev upravitelja. Zakonodajalec je v primeru razrešitve upravitelja iz navedenega razloga predvidel možnost razrešitve na zahtevo upravičenih oseb ali pa po uradni dolžnosti. Upravičene osebe za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja so upniški odbor ali vsak upnik (prvi odstavek 119. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika E. d. o. o., za razrešitev stečajne upraviteljice, poleg tega pa je izdalo tudi sklep o tem, da sodišče ne bo razrešilo upraviteljice niti po uradni dolžnosti, vendar slednja odločitev ne more biti predmet odločanja pred pritožbenim sodiščem (pritožbeno sodišče tudi nima v zakonu pooblastila, da bi lahko samo po uradni dolžnosti razrešilo v insolvenčnem postopku imenovanega upravitelja, če ga ne razreši prvostopno sodišče, ki vodi ta postopek).

7. Pred obravnavo pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče v zvezi z neuspelim postopkom obvezne mediacije, h kateremu je sodišče napotilo stečajno upraviteljico in upnika, uvodoma obravnavalo v odgovoru na pritožbo izraženo stališče upraviteljice, da upnik (še vedno) zlorablja procesne pravice. Stečajna upraviteljica namreč vztraja, da je pravni položaj upnika popolnoma jasen, da nastopa v slabi veri in da se na najrazličnejše načine izogiba izpolnitvi svoje obveznosti, da vrne v stečajno maso, kar je prejel na podlagi pravnomočne sodbe.

8. Če bi bilo popolnoma jasno, da upnik na podlagi pravnomočne sodbe ni imel zakonske pravice v izvršbi izterjati prisojeni znesek, Vrhovno sodišče RS ne bi s sklepom III DoR 110/2019 z dne 3. 19. 2019 dopustilo revizije zoper pravnomočno sodbo glede vprašanja: _Ali ima tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko pravni interes za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov kljub temu, da ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče?_ In nadalje, če bi bil odgovor na to vprašanje za Vrhovno sodišče jasen, bi o reviziji Vrhovno sodišče tudi že odločilo, pa ni, ker je pred Ustavno sodišče RS v zadevi III Ips 63/2019 z dne 21. 1. 2020 vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP v delu, kjer je po začetku postopka zaradi insolventnosti dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da stečajna upraviteljica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je pritožnik brez zakonske podlage zahteval in prejel nekaj, kar mu po zakonu ne gre in da zgolj zato, da bi to obdržal, izvaja nedovoljen pritisk na tek stečajnega postopka. Pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o reviziji ni mogoče zanikati pravnomočne sodne odločbe.

9. Sodišče odloča v stečajnem postopku na predlog upravitelja, ki ga zakon opredeljuje kot organ postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Upravitelj mora naloge in pristojnosti opravljati v skladu z določbami ZFPPIPP in predpisi izdanimi na njegovi podlagi, z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe (prvi odstavek 98. člena ZFPPIPP).

10. Bistven očitek pritožnika, ki je predlagal razrešitev stečajne upraviteljice, je, da na podlagi potrjenih predračunov stroškov postopka ni ravnala v skladu z določbami ZFPPIPP o plačilu stroškov postopka in da zato, ker stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka, neutemeljeno zavlačuje s končanjem stečajnega postopka in s tem povzroča nastanek novih tekočih in občasnih stroškov postopka.

11. Pravila plačila stroškov postopka so določena v 357. členu ZFPPIPP in sicer, da sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev, razen za plačilo stroškov iz 1. in 2. točke drugega odstavka 356. člena tega zakona v znesku, v katerem so vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka; razen izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov v skladu s 316. do 319. členom tega zakona in razen za nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika v skladu s 322. do 324. členom tega zakona ter za plačilo s tem povezanih stroškov. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je ugotovilo nekatera plačila, ki jih je izvedla upraviteljica brez soglasja, čeprav bi soglasje za ta izplačila potrebovala, vendar je te kršitve dolžnosti ocenilo kot blažje, čemur pa pritožnik nasprotuje.

12. Po oceni pritožbenega sodišča izplačila brez soglasja sodišča lahko v določenih okoliščinah predstavljajo le neznatno kršitev dolžnosti upravitelja, vendar se sodišče prve stopnje pred presojo, da ne gre za hujše kršitve dolžnosti, ni v zadostni meri opredelilo do teh kršitev v luči dejstva, da stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka. Ker je stečajna upraviteljica jasna pri svojem stališču, da to pomeni sorazmerno plačilo le za določeno vrsto občasnih stroškov postopka, je s tem stališčem nujno povezan tudi strožji nadzor načina izplačevanja ostalih stroškov, za katere je zagotovljeno izplačilo v celoti. Razumljivo je tudi pričakovanje upnikov prej navedenih občasnih stroškov, da jim bo sodišče zagotovilo, da stečajna upraviteljica z nobenim izplačilom brez soglasja sodišča ali mimo predračuna stroškov ne ogrozi višine poplačila njihovih terjatev. Že s posamezno kršitvijo pravil pri izplačevanju tistih stroškov, ki jih je upraviteljica plačala 100%, se namreč lahko pri upnikih, ki ne bodo prejeli 100% plačila stroškov, poruši zaupanje v delo stečajne upraviteljice, s tem pa nastane tudi konflikt, za odpravo katerega je predvidena možnost zamenjave upravitelja, če je to nujno za rešitev konflikta in če je po drugi strani glede na predviden potek postopka to še smotrno. Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev, kar bo pojasnjeno še v nadaljevanju, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

13. Občasni stroški stečajnega postopka iz 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP so bili v obravnavanem stečajnem postopku plačani leta 2018 v sorazmernem deležu 15,8%, in sicer iz razpoložljive stečajne mase v višini 400.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da posebne okoliščine konkretnega primera terjajo pregled pravilnosti vseh izplačil stroškov postopka, ki so bili plačani v deležu 100% (potrjenih stroškov iz predračuna stroškov stečajnega postopka s spremembami), za vsako posamezno leto predvidenega trajanja stečajnega postopka.

14. Stečajni postopek je bil začet 7. 11. 2011 s sklepom St ... Razrešeni stečajni upravitelj C. C. terjatev upnikov iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, ni zajel v predlagani predračun stroškov stečajnega postopka. Iz predloga stečajne upraviteljice, ki je bila imenovana namesto razrešenega stečajnega upravitelja, v zadevi „Predračun stroškov“ z dne 18. 12. 2012 izhaja, da je sodišče na predlog prejšnjega stečajnega upravitelja potrdilo predračun stroškov postopka v višini 195.120,00 EUR, upraviteljica pa je predlagala zaradi predvidenega zaključka stečajnega postopka do leta 2015, povišanje predračuna še za 699.944,00 EUR (skupaj je predračun stroškov znašal 881.114,00 EUR), v katerem še vedno niso bili zajeti stroški, ki so nastali v prisilni poravnavi. Sodišče je predračun stroškov v skladu s predlogom določilo s sklepom z dne 21. 12. 2012. 15. Stečajna upraviteljica je nato zajela vse terjatve upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP (1. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP), v naslednjem predlogu predračuna občasnih stroškov stečajnega postopka v višini 2.652.549,22 EUR (za plače delavcev 1.092.220,51 EUR, za druge stroške 1.060.680,98 EUR in za obveznosti za DDV 499.647,73 EUR), ki ga je sodišče prve stopnje nato določilo, na podlagi določbe 356. člena ZFPPIPP, v sklepu _St ... z dne 1. 8. 2013._ Na podlagi navedenega potrjenega predračuna občasnih stroškov stečajnega postopka je imel tudi upnik (ki je vložil zahtevo za razrešitev stečajne upraviteljice) pričakovanje, da bo prejel iz unovčene stečajne mase plačilo v predračunu zajetega stroška, v skladu z določbami ZFPPIPP, ki urejajo plačilo stroškov postopka. Leta 2018 je prejel 15,8% svoje terjatve iz pravnomočno potrjenega predračuna občasnih stroškov postopka iz leta 2013, v enakem deležu kot ostali upniki terjatev, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave.

16. Stečajna upraviteljica je na podlagi treh predračunov stroškov stečajnega postopka predvidela zaključek stečajnega postopka do leta 2015, nato pa je 10. 3. 2014 sodišču predlagala spremembo predračuna stroškov postopka za 125.726,00 EUR, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 4. 2014 pritrdilo, v nasprotju z mnenjem upniškega odbora. Na pritožbo dveh upnikov, med njimi tudi pritožnika v obravnavani zadevi, je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 211/2014 z dne 5. 6. 2014 izpodbijani sklep o spremembi predračuna stroškov potrdilo. V razlogih sklepa je upnikoma odgovorilo, da vprašanje prioritetnega plačila tekočih stroškov stečajnega postopka v razmerju do plačila občasnih stroškov stečajnega postopka, kateri stroški v obravnavanem primeru spadajo med stroške stečajnega postopka in vprašanje, katere stroške je dolžan upravitelj plačati v primeru, ko stečajna masa ne zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka, _presegajo okvire odločanja o utemeljenosti spremembe predračuna stroškov po konkretiziranih postavkah,_ pri katerih gre nedvomno za stroške, ki so za nadaljnje vodenje potrebni in jim pritožnica niti ne nasprotuje, _da pa imata upnika v primeru nepravilne izpolnitve ali neizpolnitve obveznosti upravitelja, ki ogroža interes upnikov, na razpolago institut razrešitve upravitelja, če so za to dani pogoji_ (119. in 119.a člen ZFPPIPP). S takim stališčem se strinja tudi senat, ki je odločal o pritožbi v sedaj obravnavani zadevi. Ob tem pa še dodaja, da mora biti vprašanje pogojev za nadaljevanje ali končanje stečajnega postopka predmet odločitve o spremembi poteka stečajnega postopka (321. člen ZFPPIPP).

17. Glede na zgoraj pojasnjeno bi se moralo sodišče prve stopnje glede na očitke upnika o zavlačevanju končanja stečajnega postopka in v zvezi s tem o povzročanju vedno novih stroškov postopka z unovčevanjem stečajne mase, namesto izročitve premoženja upnikom, izrecno opredeliti tudi do vprašanja rokov, ki so bili upraviteljici odobreni v okviru načrta poteka stečajnega postopka za izvedbo potrebnih dejanj do zaključka stečajnega postopka. Poleg tega bi moralo v razlogih sklepa sodišče prve stopnje tudi navesti oceno, do kdaj je predvideno končanje stečajnega postopka in nato v nadaljevanju tudi sprejeti zaključek, ali je glede na višino unovčenega premoženja, višino poplačila ločitvenih upnikov in višino stroškov, ki so bili plačani iz stečajne mase ter dejstvo, da so bile terjatve upnikov iz prisilne poravnave plačane v letu 2018 v višini 15,8%, stečajna upraviteljica v tem stečajnem postopku opravila svoje obveznosti v skladu s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe (prvi odstavek 98. člena ZFPPIPP). Brez navedene presoje ni v zadostni meri je zaključek, da ugotovljene kršitve pri izplačilih ne predstavljajo hujših kršitev obveznosti upravitelja, preuranjen.

18. Ker sodišče prve stopnje za pravilno uporabo materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje naj obravnava v ponovljenem postopku zahtevo upnika za razrešitev upraviteljice v luči vseh spornih vprašanj, na katera je opozorilo višje sodišče v tem sklepu.

19. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste navedbe pritožnika, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).