Jedro

Če je izkazana verjetnost, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, ni v skladu z materialnim pravom, da sodišče še nadalje presoja verjetnost, ali bo upnik tudi v bodoče nepoplačan oziroma ali bo izvršba tudi v bodoče neuspešna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijani II. točki izreka in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim (popravljenim) sklepom dovolilo, da v izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 14. 11. 2013, ki je postal pravnomočen 6. 12. 2014, namesto prvotnega upnika vstopa nov upnik […]. Nov upnik mora prevzeti izvršbo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Zarubljena denarna sredstva se nakažejo na račun novega upnika št. […] (I. točka izreka); zavrnilo predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja (II. točka izreka); ter dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku 436,78 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka, določenega za prostovoljno plačilo dalje do plačila, v presežku pa zavrnilo upnikov stroškovni zahtevek (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je banka obdržala sklep o izvršbi v evidenci, kar pomeni, da se z realizacijo čaka na rubljive prilive dolžnika in da bo sklep o izvršbi prišel na vrsto za realizacijo. Dejstvo, da ima dolžnik v zadnjih 391 dneh blokiran račun, še ne pomeni, da v tem času ni prejel nobenega rubljivega priliva nanj. Obstaja možnost, da dolžnik prejema rubljive prilive, vendar so lahko pred sklepom o izvršbi v vrstnem redu drugi upniki, ki jih banka poplačuje. Vendar pa tudi dejstvo, da dolžnik v zadnjih 391 dneh ne bi imel nobenih prilivov na račun, ne bi vodilo do zaključka, da tudi v prihodnosti ne bo dobil nobenega priliva, ki bi se ga dalo zarubiti. Banka ima sklep o izvršbi še vedno v evidenci, kar pomeni, da je nadaljnja realizacija še vedno možna, res pa se trenutno ne izvaja. Po drugem in tretjem odstavku 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) mora banka v primerih, ko po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, obdržati sklep v evidenci eno leto in opraviti na njegovi podlagi poplačilo, ko rubljiva sredstva prispejo na račun oziroma ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati. Na podlagi te določbe obstaja verjetnost poplačila na denarna sredstva dolžnika pri banki vse dokler je sklep o izvršbi pri banki oziroma dokler ga ta ne vrne. Kot navaja upnik v predlogu, je verjetnost, da dolžnik posluje, majhna. Kolikor dolžnik posluje, kot zatrjuje upnik, pa obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti dobil kakšen priliv na račun. Držijo navedbe upnika, da je izvršitelj že dvakrat razpisal rubež, vendar noben ni bil izveden. Prvi iz razloga, ker dolžnik ni dovolil rubeža, in drugi zato, ker je izvršitelj ugotovil, da dolžnika ni na naslovu. Ni mogoče trditi, da sta bila izvedena dva neuspešna rubeža, kajti to bi bilo le v primeru, če bi izvršitelj na naslovu ugotovil, da dolžnik nima rubljivih predmetov in iz tega razloga ni mogel zarubiti dolžnikovih premičnin. Kljub dvema neizvedenima rubeža ni znano, ali ima dolžnik rubljive predmete in s tem, ali bo izvršba na premičnine uspešna, ali ne. Upnik je predlagal, da se rubež ponovno razpiše na naslovu, na katerem ima dolžnik še vedno prijavljen poslovni naslov. Izvršitelja bo pozvalo, naj razpiše ponovni rubež na sedežu dolžnika, saj upnik zatrjuje, da je na tem naslovu mogoče najti tudi premičnine dolžnika. Glede na dejstvo, da se bo izvršba na premičnine nadaljevala, še vedno obstaja možnost, da bo izvršba s tem sredstvom uspešna. Upnikova navedba glede neuspešnosti dovoljene izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje pa je preveč pavšalna, da bi se lahko štelo, da je upnik verjetno izkazal, da ne bo poplačan s tem predmetom izvršbe. Zgolj dejstvo, da je podjetje, katerega vrednostni papirji so bili zarubljeni, v postopku prisilne poravnave, ne vodi do zaključka, da je brez vrednosti. Možno je, da bo prisilna poravnava uspešna in bo podjetje uspešno nadaljevalo s poslovanjem.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz pritožbenih razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je dokazni standard, ki ga mora vzpostaviti, verjetnost. Dokazovanje možnosti oziroma nezmožnosti, da bo v celoti poplačan s predlaganimi sredstvi izvršbe, presega standard verjetnosti. Takšno tolmačenje verjetnosti bi vodilo do stanja, v katerem bi bil institut predložitve seznama dolžnikovega premoženja uporabljiv zgolj takrat - a contrario - kadar ni več nikakršne možnosti za celotno poplačilo. Institut bi torej bil uporabljiv samo kot skrajni ukrep izvršilnega postopka, takšno njegovo tolmačenje pa je izrecno zavrnilo Višje sodišče v Celju v sklepu Cp ... Ni mogoče govoriti o učinkovitem izvršilnem postopku, še manj pa o upniku prijaznem postopku, če mora upnik izkazati, da so mu bile izničene vse, še tako majhne, možnosti za poplačilo, preden lahko poda predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Kot je navedeno v njegovem predlogu z dne 18. 12. 2014, je edini transakcijski račun dolžnika blokiran že od 21. 11. 2013, zato izvršba ni bila uspešna. Podobno velja za rubež premičnin, saj ostaja dejstvo, da sta bila izvedena dva neuspešna rubeža brez poplačila. Razlogi, zakaj ni prišlo do rubeža, dokler ne bi bili na strani upnika, ne spremenijo dejstva, da do njega ni prišlo. Tudi če bi bila možna uspešna prisilna poravnava, to ne pomeni, da imajo njegovi zarubljeni vrednostni papirji vrednost, oziroma da se lahko z njimi poplača - še toliko bolj ob upoštevanju osnovnega načrta finančnega prestrukturiranja, po katerem bi bili njegovi vrednostni papirji popolnoma razvrednoteni. V primeru neuspešne prisilne poravnave se v skladu z 208. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) začne stečajni postopek družbe, v katerem pa se ni mogoče poplačati iz vrednostnih papirjev, saj se po 283. členu ZFPPIPP ti razveljavijo.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je dokazni standard, ki ga mora vzpostaviti za predlaganje seznama dolžnikovega premoženja, verjetnost. Če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je dolžnik dolžan na podlagi prvega odstavka 31. člena ZIZ na predlog upnika ali po oceni sodišča kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.(1)

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem sklepu ugotovilo, kar v bistvenem ponavlja upnik v pritožbi: (-) da je banka obdržala sklep o izvršbi v evidenci in da ima dolžnik v zadnjih 391 dneh blokiran (edini) račun, (-) da je izvršitelj že dvakrat razpisal rubež, vendar noben ni bil izveden; prvi iz razloga, ker dolžnik ni dovolil rubeža, drugi pa zato, ker je izvršitelj ugotovil, da dolžnika ni na naslovu (čeprav je šlo za poslovni naslov, ki je vpisan v poslovni register) in (-) da je podjetje, katerega vrednostni papirji so bili zarubljeni, v postopku prisilne poravnave (7. točka obrazložitve sklepa). Te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa kažejo na določeno verjetnost, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Če je ta verjetnost izkazana, ni v skladu z materialnim pravom, da sodišče še nadalje presoja verjetnost, ali bo upnik tudi v bodoče nepoplačan oziroma ali bo izvršba tudi v bodoče neuspešna. To je razbrati iz zaključkov sodišča prve stopnje: (-) da tudi dejstvo, da dolžnik v zadnjih 391 dneh ne bi imel nobenih prilivov na račun, ne bi vodilo do zaključka, da tudi v prihodnosti ne bo dobil nobenega priliva, ki bi se ga dalo zarubiti, (-) kolikor dolžnik posluje, obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti dobil kakšen priliv na račun, (-) da je upnik predlagal ponovni rubež na naslovu, na katerem ima dolžnik še vedno prijavljen poslovni naslov in zato še vedno obstaja možnost, da bo izvršba s tem sredstvom uspešna ter (-) da je možno, da bo prisilna poravnava uspešna in da bo podjetje uspešno nadaljevalo s poslovanjem (7. točka obrazložitve sklepa). Takšna razlaga kaže na to, da bi moral upnik praktično izčrpati vsa predlagana sredstva izvršbe. Zato upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da omenjeno stališče sodišča prve stopnje presega standard verjetnosti in bi bil institut seznama dolžnikovega premoženja uporabljiv zgolj kot skrajni ukrep izvršilnega postopka, kar pa je materialnopravno zmotno.

7. Glede na to, da je edini transakcijski račun dolžnika blokiran že 391 dni, torej več kot eno leto, je mogoče pričakovati, da bo banka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 141. člena ZIZ, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, vrnila sodišču prve stopnje sklep o izvršbi. Takrat ne bo več blokade ter sklep o izvršbi ne bo prišel na vrsto za realizacijo. Razen tega je upnik uvrščen na prvo mesto neporavnanih obveznosti, kot je z vlogo z dne 20. 11. 2013 sporočila H... d. d. (l. št. 29 spisa). Če bi dolžnik v tem času prejel kakšen rubljivi priliv, bi ga banka nedvomno nakazala upniku. Iz spisa ni razvidno, da bi upnik prejel karkoli od banke, saj ni delno umaknil predloga za izvršbo in tudi sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa o delni ustavitvi izvršbe. Razlogi, da ni prišlo do rubeža premičnin, so na strani dolžnika, in ne na strani upnika. Razumljivo je, da mora upnik zatrjevati, da je na določenem naslovu dolžnika mogoče najti premičnine, da mu sodišče lahko sledi. To pa še ne pomeni, da bo upnik poplačan v izvršbi na premičnine. Če je družba, katere vrednostne papirje je uspel zarubiti upnik dolžniku, v postopku prisilne poravnave, in tudi če bi bila ta potrjena, je malo verjetno, da bo te vrednostne papirje mogoče unovčiti. Sploh pa ne za omembo vreden znesek, glede na to, da upnikova terjatev v tej zadevi znaša samo na glavnici 1,440.926,41 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti pa zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu upnika za izdajo odredbe o seznamu dolžnikovega premoženja.

Op. št.(1). Sodišče naloži predložitev seznama dolžnikovega premoženja z odredbo, zoper katero ni pravnega sredstva (osmi odstavek 9. člena ZIZ).