Jedro

Pritožba, vložena dne 1. 3. 2021, je prepozna. Po določilu tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Gre za prekluzivni zakonski rok, zato z njegovim pretekom preneha pravica do vložitve pritožbe. Glede na vročilnico na red. št. 164 spisa je bil sicer izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 pritožniku po pooblaščencu, odvetniku D. D., vročen v vednost z dopisom sodišča z dne 19. 2. 2021, in sicer dne 22. 2. 2021, kar pomeni, da je bila pritožba dne 1. 3. 2021 vložena znotraj osemdnevnega pritožbenega roka od navedene vročitve. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da je pritožnik že z vlogo z dne 18. 1. 2021 podal prošnjo za pridobitev določenih pisanj iz predmetne zadeve in je sodišče prve stopnje njegovi prošnji sledilo, ker je štelo, da ima pritožnik za to pravni interes (uradni zaznamek sodnice z dne 19. 1. 2021). Iz odredbe z dne 22. 1. 2021 je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pritožniku med drugim poslalo tudi izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 (in tudi sklep z istim datumom o delnem nadaljevanju in delni ustavitvi na plačo). Vročilnica na red. št. 164 spisa pa izkazuje, da je pritožnik po pooblaščencu, odvetniku D. D., pisanja iz tega izvršilnega spisa (na podlagi omenjene odredbe za vročanje z dne 22. 1. 2021) prejel dne 26. 1. 2021, med njimi tudi sklep, datiran s 4. 2. 2020. Po določilu šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi izpodbijani sklep pritožniku res ni bil vročen že ob njegovi izdaji, mu je bil pa prvič vročen dne 26. 1. 2021 in nato drugič še dne 22. 2. 2021, je upoštevaje citirano zakonsko določbo treba šteti, da je pritožnik pisanje dejansko prejel (že) dne 26. 1. 2021. Od tedaj do vložitve predmetne pritožbe dne 1. 3. 2021 pa je osemdnevni prekluzivni pritožbeni rok že potekel in je tako pritožba prepozna.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek izvršbe na nepremičnine ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da ločitvena pravica upnika na nepremičninah: - ID znak parcela 1, - ID znak parcela 2, - ID znak parcela 3, - ID znak parcela 4, - ID znak parcela 5, - ID znak parcela 6, - ID znak parcela 7, - ID znak parcela 8, - ID znak parcela 9, - ID znak parcela 10, - ID znak parcela 11, - ID znak parcela 12, - ID znak parcela 13, - ID znak parcela 14, - ID znak parcela 15, - ID znak parcela 16, - ID znak parcela 17, - ID znak parcela 18, - ID znak parcela 19, - ID znak parcela 20, - ID znak parcela 21, - ID znak parcela 22, - ID znak parcela 23 in - ID znak parcela 24, last dolžnika do celote, pridobljena na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, In 000/2013 z dne 8. 1. 2014, ostane v veljavi (II. točka izreka).

2. A. A., Cesta 1, X., je dne 1. 3. 2021 (s priporočeno poštno pošiljko) proti sklepu kot tretji vložil pritožbo in ugovor tretjega. V pritožbi navaja, da kot stranka pravnega interesa ni bil pasivni udeleženec izvršilnega postopka. Že dne 30. 11. 2016 je obvestil sodišče o lastništvu spornih nepremičnin, in sicer, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s pravnomočno sodbo z dne 23. 4. 2015, P 1593/2012-II, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27. 1. 2016, I Cp 2777/2015, ugotovilo, da je pogodba o preužitku, sklenjena v notarskem zapisu z dne 3. 4. 2008, SV 1, med B. B. kot preužitkarjem in tožencem C. C. kot prevzemnikom, nična. Ugotovilo je, da je vknjižba lastninske pravice na C. C. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 5. 2008 neveljavna, in odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se iz zemljiške knjige kot lastnik nepremičnin izbriše C. C. in se kot lastnik ponovno vpiše pok. B. B. Odločilo je, da se v zapuščino po pok. B. B. vrnejo vse sporne nepremičnine. Z revizijskim sklepom z dne 6. 9. 2018, II Ips 333/2016, je Vrhovno sodišče RS razveljavilo tako sodbo pritožbenega sodišča, kot tudi prvostopenjsko sodbo. S pripravljalno vlogo z dne 16. 2. 2020 je tretji obvestil sodišče, da je v ponovljenem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 16. 9. 2019, P 1942/2018-II, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 671/2020 z dne 26. 8. 2020, ponovno ugodilo tožbenemu zahtevku. Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani je postala pravnomočna dne 26. 8. 2020. Revizija ni bila vložena. Tretji je s pripravljalno vlogo z dne 16. 2. 2021 obvestil sodišče tudi, da je v osebnem stečaju dolžnika C. C. bil uspešen v izločitvi spornih nepremičnin, ki so predmet te izvršbe. Stečajni upravitelj je v rednem poročilu z dne 27. 1. 2021 ugotovil, da sporne nepremičnine ne predstavljajo več stečajne mase, saj so glede njih pravnomočno zaključeni pravdni in nepravdni postopki. Zato je tretji pojasnil, da upnik v izvršbi ne more poseči po spornih nepremičninah, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve. Tretjemu izpodbijani sklep ni bil vročen ob njegovi izdaji, kljub dejstvu, da je v postopku sodeloval kot udeleženec postopka. Sodeloval s pravnim interesom lastninske pravice v pričakovanju, kot z Ustavo RS varovane pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Onemogočena mu je bila pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave). Pritožnik se sklicuje tudi na pravico do izjave iz 22. člena Ustave in pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave. Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 2. 2020 je sodišče postopek izvršbe na nepremičnine ustavilo. Ob vročanju izpodbijanega sklepa v dopisu z dne 19. 2. 2021 je sodišče zapisalo, da v zvezi z vlogo z dne 16. 2. 2021 pošilja v vednost sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020, in sporoča, da je izvršba na v sklepu navedene nepremičnine zaključena. Odločitev sodišča je napačna. Teorija in sodna praksa ločita ustavitev izvršbe in ustavitev oziroma konec postopka. Skladno z določbo 1. točke 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka izvršbe v razmerju upnik – dolžnik, ki je do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico (v tem primeru pogodbeno hipoteko). Izpodbijani sklep ima procesno naravo sklepa o ustavitvi postopka izvršbe, ta pa je lahko postal pravnomočen le v njegovih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kot je obstajalo v času do ustavitve postopka. Tretji, ki je prejel sklep o ustavitvi postopka izvršbe dne 22. 2. 2021, je s procesnim dejanjem pritožbo (in ugovorom tretjega), ko sklep o ustavitvi postopka zanj še ni pravnomočen in je izvršilni postopek še v teku, preprečil zaključek izvršilnega postopka. Procesno dejanje, ki ga je tretji podal pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka izvršbe, vsekakor prepreči njegovo ustavitev. V nadaljevanju pritožnik utemeljuje svoje stališče, da je sodišče z odločitvijo v izpodbijani II. točki izreka sklepa poseglo v njegovo lastninsko pravico. Uveljavlja tudi kršitev načela kontradiktornosti, ker sodišče njegove vloge z dne 16. 2. 2021 ni vročilo upniku in dolžniku v odgovor. Upnik bi se lahko odrekel hipoteki, vendar zaradi nevročene vloge te možnosti niti ni imel, tretji pa je ostal brez odgovora.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožba prepozna in tudi nedovoljena, saj je ni podala upravičena oseba. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je prepozna.

5. Višje sodišče ugotavlja, da je vložnik pritožbe A. A., ki je pritožbo vložil kot tretji. Navaja namreč, da ima pravni interes v obravnavani zadevi, saj ima lastninsko pravico na nepremičninah, za katere je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba nanje ustavi in da na njih ostane v veljavi ločitvena pravica upnika, pridobljena na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, In 000/2013 z dne 8. 1. 2014. Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo, ker je po vpogledu v pravnomočen sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani, St 001 z dne 30. 8. 2018, in v končni seznam preizkušenih terjatev z dne 30. 8. 2018, ki je sestavni del navedenega sklepa, ugotovilo, da sta bili v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom priznani upnikova terjatev in ločitvena pravica na v izreku navedenih nepremičninah in je upnik pred začetkom osebnega stečaja že pridobil ločitveno pravico (drugi odstavek 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6. Iz vročilnic v spisu izhaja, da je bil izpodbijani sklep z dne 4. 2. 2020 upniku vročen dne 5. 2. 2020 in dolžniku dne 10. 2. 2020. Nihče od njiju ni vložil pritožbe in je tako sklep postal pravnomočen 19. 2. 2020, kot izhaja o potrdila o pravnomočnosti. Pritožba očita, da izpodbijani sklep ob njegovi izdaji ni bil vročen tudi pritožniku, kar po podatkih v spisu drži. Prav tako drži, da je pritožnik že z vlogo z dne 30. 11. 2016 (red. št. 86) obvestil sodišče prve stopnje o lastništvu zadevnih nepremičnin in je navedeno vlogo po vsebini mogoče šteti kot ugovor tretjega. Vendar pa je pritožnik po pozivu sodišča prve stopnje, ali naj vlogo šteje kot ugovor ali kot obvestilo sodišču, v vlogi z dne 5. 1. 2017 (red. št. 92) izrecno navedel, naj jo obravnava zgolj kot obvestilo sodišču. Glede na to in skladno z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako niti ni mogoče šteti, da je pritožnik že pred izdajo izpodbijanega sklepa vložil ugovor tretjega.

7. Ne glede na navedeno pa je za odločitev višjega sodišča bistveno, da je predmetna pritožba, vložena dne 1. 3. 2021, prepozna. Po določilu tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Gre za prekluzivni zakonski rok, zato z njegovim pretekom preneha pravica do vložitve pritožbe. Glede na vročilnico na red. št. 164 spisa je bil sicer izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 pritožniku po pooblaščencu, odvetniku D. D., vročen v vednost z dopisom sodišča z dne 19. 2. 2021, in sicer dne 22. 2. 2021, kar pomeni, da je bila pritožba dne 1. 3. 2021 vložena znotraj osemdnevnega pritožbenega roka od navedene vročitve. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da je pritožnik že z vlogo z dne 18. 1. 2021 podal prošnjo za pridobitev določenih pisanj iz predmetne zadeve in je sodišče prve stopnje njegovi prošnji sledilo, ker je štelo, da ima pritožnik za to pravni interes (uradni zaznamek sodnice z dne 19. 1. 2021). Iz odredbe z dne 22. 1. 2021 je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pritožniku med drugim poslalo tudi izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 (in tudi sklep z istim datumom o delnem nadaljevanju in delni ustavitvi na plačo). Vročilnica na red. št. 164 spisa pa izkazuje, da je pritožnik po pooblaščencu, odvetniku D. D., pisanja iz tega izvršilnega spisa (na podlagi omenjene odredbe za vročanje z dne 22. 1. 2021) prejel dne 26. 1. 2021, med njimi tudi sklep, datiran s 4. 2. 2020. 8. Po določilu šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi izpodbijani sklep pritožniku res ni bil vročen že ob njegovi izdaji, mu je bil pa prvič vročen dne 26. 1. 2021 in nato drugič še dne 22. 2. 2021, je upoštevaje citirano zakonsko določbo treba šteti, da je pritožnik pisanje dejansko prejel (že) dne 26. 1. 2021. Od tedaj do vložitve predmetne pritožbe dne 1. 3. 2021 pa je osemdnevni prekluzivni pritožbeni rok že potekel in je tako pritožba prepozna.

9. Po povedanem je višje sodišče pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in se posledično do pritožbenih navedb ni vsebinsko opredeljevalo. Dodaja le, da se pooblastila izvršilnega sodišča v primeru, ko se nad dolžnikom začne postopek (osebnega) stečaja, v veliki meri zožajo oziroma se omejijo le na tiste odločitve, za katere ga pooblašča ZFPPIPP (prim. členi 131, 132 in 280 ZFPPIPP (pri osebnem stečaju v zvezi s 383. členom ZFPPIPP)), vse ostale odločitve pa so pridržane za postopek (osebnega) stečaja.

10. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti še o ugovoru tretjega, pri čemer pritožnik trdi, da je na obstoj svoje lastninske pravice na konkretnih nepremičninah opozoril že tudi v vlogah z dne 30. 11. 2016, z dne 16. 2. 2020 in z dne 16. 2. 2021. 11. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka, ki bi jih moral povrniti pritožnik (prvi odstavek 165. člena ZPP in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).