Jedro

Z umikom pritožbe nastane situacija, ki je enaka situaciji, kakor da pritožba sploh ni bila vložena, zato trditev in dokazov iz takšne pritožbe ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89370/2015 z dne 28. 7. 2015 razveljavilo tudi v 1. ter 3. odstavku izreka in tožbo zavrglo.

2. Zoper takšno odločitev se je laično pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je že v vlogi, ki jo je vložila v fazi izvršilnega postopka, poslala vso dokumentacijo, in ki dokazuje, da ji je tožena stranka povzročila škodo, katere povračilo zahteva. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep umakne in dovoli izvršbo v vrednosti 72,00 EUR, vse s stroškovno posledico. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožeča stranka je dne 5. 8. 2016 na sodišče vložila vlogo, v kateri odgovarja na toženkine navedbe iz odgovora na pritožbo. Le-te pa pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odgovora na odgovor na pritožbo ne predvideva. V kolikor tožeča stranka v tej vlogi predlaga zamenjavo, smiselno izločitev, sodnice G., pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je takšen predlog prepozen: tožeča stranka bi morala zahtevati izločitev omenjene sodnice najpozneje do izdaje odločbe na prvi stopnji (prim. drugi odstavek 72. člena ZPP).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Če se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine (kot obravnavani) in je po dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen, se postopek nadaljuje v pravdi (kot pri ugovoru zoper plačilni nalog). Pri tem se za tožbo šteje že predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 62. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju), čeprav ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da gre za nepopolno tožbo, s katero pravdno sodišče postopa kot z nepopolno vlogo.

7. Skladno s predhodno zapisanim je sodišče prve stopnje s pozivnim sklepom (list. št. 45 spisa) tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi trditvene in dokazne podlage. Tožeča stranka se v postavljenem roku na poziv ni odzvala, zato je sodišče prve stopnje tožbo kot nepopolno zavrglo.

8. Tožeča stranka v pritožbi trdi, da je že v izvršilnem postopku navedla dejstva in predložila dokaze, ki utemeljujejo njen tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da je tožeča stranka v izvršilnem postopku res vložila pritožbo (list. št. 25 izvršilnega spisa), v kateri je pojasnila zakaj od tožene stranke zahteva plačilo vtoževanega zneska ter priložila izpis prometa s toženo stranko, izračun obresti ter bančni izpisek. Vendar je bila ta pritožba s sklepom opr. št. VL 89370/2015 z dne 1. 12. 2015, ki je postal pravnomočen dne 28. 12. 2015, umaknjena (gl. red. št. 8 izvršilnega spisa). Z umikom pritožbe pa nastane situacija, ki je enaka situaciji, kakor da pritožba sploh ni bila vložena, zato trditev in dokazov iz takšne pritožbe ni mogoče upoštevati. Ker drugih trditev in dokazov tožeča stranka (kljub pozivu sodišča prve stopnje in opozorilu, da bo sicer tožbo zavrglo) ni podala, je sodišče prve stopnje skladno z določbo četrtega odstavka 108. in 440. členom ZPP pravilno odločilo kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

9. Ob tem pritožbeno sodišče še poudarja, da s tem, ko je sodišče zavrglo tožbo tožeče stranke po izpeljanem postopku pozivanja, le-tej ni nedopustno omejilo pravice do učinkovitega sodnega varstva. Prav s pozivom na odpravo nepopolnosti tožbe je bila namreč tožeči stranki zagotovljena možnost, da z ustrezno aktivnostjo omogoči njeno vsebinsko obravnavo. V kolikor je bila tožeča stranka prepričana, da je ustrezno trditveno in dokazno podlago navedla že v pritožbi v izvršilnem postopku, je najmanj, kar se od nje pričakuje, da bi po pozivu sodišču sporočila, da vztraja pri navedbah in dokazih iz pritožbe. Še zlasti, ker je bila seznanjena, da je bila pritožba formalno umaknjena (gl. vročilnico na red. št. 8 izvršilnega spisa) in je torej vedela oziroma bi mogla vedeti, da sodišče te vloge sicer ne bo smelo upoštevati.

10. Glede na navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo drugih kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).