Jedro

Glede na to, da je do spora med dediči prišlo zato, ker toženec ni priznal, da je zapustnik v darilnih pogodbah razpolagal s premoženjem, ki je bilo do ½ last njegove žene, ni mogoče govoriti o tem, da toženec ni dal povoda za tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

: S sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan priznati, da pokojni F. B. kot darovalec z darilnima pogodbama z dne 3.4.1989 in z dne 12.10.1984, razpolagal s skupnim premoženjem, ki ga je pridobil v času trajanja zakonske zveze s pokojno ženo A. B., z lastninskim deležem do ½ vsakega od njiju, ter je zato dolžan priznati, da v okvir izločitvenega zahtevka A. B. st. spada tudi ½ podarjenega premoženja po obeh darilnih pogodbah, kar naj se upošteva pri izračunu nujnega dednega deleža toženca po pokojnem očetu F. B. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

Zoper izrek o stroških vsebovan v navedeni sodbi na podlagi pripoznave, je toženec vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnicam naloži, da mu povrnejo vse pravdne stroške. Navaja, da ni dal povoda za tožbo, saj je zahtevek priznal že v zapuščinskem postopku. Tožnice so tiste, ki so s svojimi navedbami zavajale sodišče in trdile, da so določena dejstva sporna. Toženec je tudi v odgovoru na tožbo pripoznal zahtevek in opozoril, da tožba ni bila potrebna. Tudi sodišče prve stopnje ugotavlja, da je toženec že v zapuščinskem postopku pripoznal celoten zahtevek tožnic. Zato ne drži trditev sodišča, da je dal povod za tožbo v delu zahtevka, ki se nanaša na zahtevo, da se pri izračunu nujnega deleža upošteva kot darilo le 1/6 nepremičnine. Brž, ko je toženec priznal, da je zapustnik kot darovalec z darilnima pogodbama razpolagal s skupnim premoženjem, je priznal tudi del zahtevka, ki se nanaša na način izračuna nujnega deleža. To je pravno in ne dejansko vprašanje in glede tega tožbe sploh ni mogoče vlagati.

Pritožba ni utemeljena.

Zapuščinski postopek po pokojnem F. B. je bil prekinjen, tožnice pa napotene, da proti tožencu vložijo tožbo z zahtevkom, da se pri izračunu nujnega dednega deleža upošteva le ½ nepremičnin 1/3 parcele št. 58/4 k.o. ... podarjene A. B. ml. in 1/3 iste parcele podarjene I. N. Tožbo so bile dolžne vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bi zapuščinsko sodišče nadaljevalo s postopkom, ne da bi upoštevalo njihove navedbe. Iz obrazložitve napotitvenega sklepa je razvidno, da je do spora med dediči prišlo iz razloga, ker toženec ni priznal, da je zapustnik v darilnih pogodbah razpolagal s premoženjem, ki je bilo do ½ last njegove žene. Ni torej mogoče govoriti o tem, da toženec za tožbo ni dal povoda. Tožba je bila potrebna, če dedinje tožbe ne bi vložile, bi zapuščinsko sodišče postopek nadaljevalo neoziraje se na njihove navedbe. Tožnice zato tožencu niso dolžne povrniti njegovih pravdnih stroškov. To bi bile obvezne le v primeru, če toženec, poleg tega, da je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo, ne bi dal povoda za tožbo (157. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Dejstvo, da so tožnice tožbeni zahtevek (po nepotrebnem) „razširile“, na takšno odločitev ne more vplivati, saj zaradi tega tožencu niso nastali posebni stroški. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 5. odstavkom 128. člena ZPP).