Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključki sodišča prve stopnje, da se je sodna praksa izrekla, da je za primer ekipnih športov, pri katerih je veliko neposrednih stikov med igralci, prestrogo stališče, da je vsako ravnanje igralca, ki z gotovostjo ve, da bo s svojo potezo zadel nasprotnega igralca, protipravno. V cono kriminalnosti stopi poškodba, prizadejana v okviru športa takrat, ko so bila hudo kršena strokovno tehnična, disciplinska in etična pravila športa in če je storilec športno dejavnost samo izkoristil za izvršitev kaznivega dejanja. Pritrditi je zato potrebno zaključkom prvostopnega sodišča, da obstaja dvom, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
I. Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Stroški pritožbenega postopka iz 1. do 5. točke 92. člena ZKP ter potrebni izdatki ter nagrada obdolženčevega zagovornika se izplačajo iz proračuna.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca D.V. po tretjem odstavku 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da bi naj storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.
2. Proti taki sodbi se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da spozna obdolženca D.V. za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 in mu izreče denarno kazen v višini 30 dnevnih zneskov.
3. Na pritožbo okrožnega državnega tožilca je odgovoril obdolženčev zagovornik in pritožbenemu sodišču predlagal, da jo zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa je zanesljivo ugotovilo, da ne razpolaga z dokazi, na podlagi katerih bi lahko z vso gotovostjo spoznalo obdolženca za krivega storitve omenjenega kaznivega dejanja. V posledici tega ga je utemeljeno oprostilo obtožbe. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi prepričljivo obrazložilo in pritožbena izvajanja okrožnega državnega tožilca ne morejo omajati pravilnosti razlogov napadene sodbe.
6. Po stališču pritožbe so zaključki sodišča prve stopnje nepravilni, ker je obdolženec oškodovanca namerno udaril in poškodoval, ko ta ni imel žoge, zaradi česar ni šlo za nogometno igro, kar so potrdili oškodovanec in zaslišane priče. 7. Z navedenimi stališči ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je izvedlo prav vse razpoložljive dokaze. Po mnenju pritožbenega sodišča je obdolženca utemeljeno v dvomu oprostilo obtožbe, saj iz nobenega izvedenega dokaza, z ozirom na dejstvo, da je mali nogomet izrazito kontaktna igra; da je bila v trenutku strela na gol v kazenskem prostoru gneča; da je vsaka priča videla dogodek na drugačen način; da med obdolžencem in oškodovancem ni bilo spora in da je v trenutku po strelu na gol vladalo veselje med igralci NK V., sodišče ni moglo brez sence dvoma ugotoviti, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje z naklepom, ki je potreben za storitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključki sodišča prve stopnje, da se je sodna praksa izrekla, da je za primer ekipnih športov, pri katerih je veliko neposrednih stikov med igralci, prestrogo stališče, da je vsako ravnanje igralca, ki z gotovostjo ve, da bo s svojo potezo zadel nasprotnega igralca, protipravno. V cono kriminalnosti stopi poškodba, prizadejana v okviru športa takrat, ko so bila hudo kršena strokovno tehnična, disciplinska in etična pravila športa in če je storilec športno dejavnost samo izkoristil za izvršitev kaznivega dejanja. Pritrditi je zato potrebno zaključkom prvostopnega sodišča, da obstaja dvom, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. 8. Po obrazloženem se pokaže, da pritožba ne more omajati pravilnosti prvostopnih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov ter je zato pritožba okrožnega državnega tožilca zoper prvostopni oprostilni izrek, neutemeljena.
9. Ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 391 ZKP).
10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 98. in prvega odstavka 96. člena ZKP.