7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopajo B. B. B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločitev o stroških v sodbi Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 418/2003 z dne 31. 8. 2004 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. P 238/2001 z dne 18. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je pritožnik (tedaj tožnik) delno uspel z zahtevkom za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči. Skladno z deležem uspeha v pravdi je sodišče delno ugodilo tudi zahtevku za povračilo pravdnih stroškov, vključno s stroški za dokaz z izvedencem medicinske stroke.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da bi mu sodišče stroške za izvedenca moralo prisoditi v celoti. Meni, da je bil dokaz z izvedencem potreben in bi moral biti izveden tudi v primeru, če bi bil zahtevek nižji. Sklicuje se na pravilo o povračilu potrebnih stroškov. Meni, da bi sodišče o povračilu stroškov za dokaz z izvedencem moralo odločiti z upoštevanjem načela krivde. Pravdo pa je, kot navaja pritožnik, zakrivila nasprotna stranka, ki bi še pred pravdo morala plačati vsaj tisti del zahtevka, ki je bil nesporen. Navaja, da so sodišča v drugih podobnih primerih tožnikom prisodila povračilo stroškov za izvedenca v celoti. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

B.

3.Po drugi alineji drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve Ustavnega sodišča ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če (domnevna) kršitev ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. V zadevi je namreč za pritožnika sporen le znesek nekoliko manj od 100.000 SIT. To je namreč razlika med tem, za kar pritožnik meni, da bi mu moralo biti prisojeno (175.156 SIT), in tem, kar mu je v stroškovnem delu glede stroškov za izvedenca prisodilo sodišče (povračilo 44.4 odstotka tega zneska). Ne gre za odločitev, ki bi zanj imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Vprašanje načina odmere stroškov za izvedenca ob delnem uspehu v pravdi ni takšno vprašanje in zato od Ustavnega sodišča v tej zadevi ni mogoče pričakovati, da to vprašanje reši. O vprašanjih glede ustavnega jamstva prepovedi arbitrarnega odstopa od sodne prakse pa je Ustavno sodišče že oblikovalo stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić, ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić