Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravni organ vpogleda v zaupne spise ne dovoli, če bi bilo to v nasprotju z javno koristjo.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka v 1. točki izreka tožniku dovolila vpogled v del spisa v upravni zadevi sprejema v državljanstvo Republike Slovenije, v 2. točki izreka pa je tožniku zavrnila vpogled v zaupne spise v tej upravni zadevi. V obrazložitvi sklepa tožena stranka navaja, da je tožnik po prejemu odločbe o pridobitvi državljanstva zahteval vpogled v zaupne spise, vendar mu tega ne more dovoliti, ker bi bilo to v nasprotju z javno koristjo in se pri tem sklicuje na določbo 4. odstavka 80. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Tožnik v tožbi poudarja, da hoče vpogledati v tiste spise, ki se izrecno nanašajo na lažne trditve, da je sodeloval v agresiji na Republiko Slovenijo, za kar nedvomno izkazuje svoj interes. Pri tem se sklicuje tudi na zakon o varstvu osebnih podatkov ter prosi za prepis listin in izjav, da bi vrnil izgubljene pravice.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so posredovana uradna sporočila in spisi pristojnih operativnih služb Ministrstva za notranje zadeve v skladu s pravili in načinom dela teh služb z njihove strani označeni za zaupne. To oznako in stopnjo zaupnosti je tožena stranka dolžna spoštovati, saj dolžnost varovati tajne podatke traja, dokler pooblaščena oseba oziroma organizacija, od katere zaupen podatek izvira, ne odloči, da je prenehala potreba po varovanju tajnosti in zaupnosti dokumenta. Tudi zaradi operativno tehničnega vidika (sodelavci, viri) posameznih služb tožena stranka ne more odločati o tem, ali je prenehala potreba po varovanju tajnosti in zaupnosti posameznih poročil in drugih dokumentov. Pregledovanje spisov z oznako zaupnosti bi bilo po navedenem nedvomno tudi v nasprotju z javno koristjo. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da v postopku pridobitve tožnikovega državljanstva posredovanih zaupnih spisov ni upoštevala kot dokaze in je zato ugodila tožnikovi vlogi za pridobitev državljanstva. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V upravni zadevi pridobitve državljanstva je tožena stranka tožniku zavrnila vpogled v zaupne spise. Po navedbi tožene stranke v odgovoru na tožbo, so to zaupni spisi, ki so jih operativne službe tožene stranke posredovale v upravnem postopku v zvezi z morebitnim ugotavljanjem obstoja razloga iz 8. točke 10. člena zakona o državljanstvu, kar lahko predstavlja zadržek za pridobitev državljanstva. Tudi po končanem postopku je tožena stranka s spisi, označenimi za zaupne, pravilno ravnala tako, da se varuje in zagotavlja njihova zaupnost. Zaupnost podatkov določa tisti, ki podatke prvi oblikuje ali posreduje, oziroma upravitelj podatkov. Po mnenju sodišča je tožena stranka ravnala pravilno, da je spise, v katerih se nahajajo podatki, ki so določeni kot uradna tajnost, štela za zaupne in ocenila, da bi bil pregled teh spisov v nasprotju z javno koristjo (4. odstavek 80. člena ZUP). S pregledovanjem spisov, ki so označeni s stopnjo zaupnosti v skladu s pravili opravljanja dela posameznih služb, bi bili kršeni predpisi teh operativnih služb, pregledovanje spisov, označenih s stopnjo zaupnosti, pa bi bilo zaradi tega v nasprotju z javno koristjo. Če morda tožnik meni, da so bile zaradi posredovanih podatkov kršene kakšne njegove pravice iz zakona o varovanju osebnih podatkov, je imel možnost predlagati sodno varstvo v nepravdnem postopku pri pristojnem sodišču, ne more pa s sklicevanjem na navedeni zakon uspeti v tem upravnem sporu.
Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).