Jedro

Tožena stranka ni podala predloga za izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo samo tožnico, ni kršilo načela kontradiktornosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo sodišča odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati plačo za mesec januar 2010 v višini ... EUR bruto ter po odvodu davkov in prispevkov za socialna zavarovanja tožeči stranki izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2010 dalje do plačila; ter za mesec februar 2010 v višini ... EUR bruto ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2010 dalje do plačila(I. Izreka); da tožeči stranki obračuna regres za letni dopust za leto 2009 v višini 120,00 EUR bruto ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplača neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila (II. izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, ko tožnik uveljavlja izplačilo plače za mesec februar (od 24. 2. do 28. 2. 2010) v višini ... EUR bruto ter plačo za mesec marec 2010 v višini ... EUR bruto, vključno z odvodom davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. izreka). S sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na dolžnost tožene stranke, da tožečo stranko prijavi v zavarovanje za čas od 24. 2. 2010 do 10. 3. 2010 in tožeči stranki vroči potrdilo M1/M2, ki dokazuje vključitev v zavarovanje. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v višini 207,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo (pravilno ugodilni del) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in sicer iz razloga bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da tako iz navedb strank v postopku, kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka plačo za mesec januar in februar 2010 že obračunala, za kar je tožeči stranki izročila tudi plačilne liste, zato je izrek sodbe, v katerem sodišče toženi stranki nalaga obveznost, za katero je že samo ugotovilo, da jo je tožena stranka že izpolnila, napačen in ga je potrebno razveljaviti. Prav tako je po mnenju pritožbe sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker je v postopku zaslišalo samo tožečo stranko, čeprav se navedeni dokaz v skladu z določbami ZPP izvaja z zaslišanjem obeh strank, razen v primeru izjem, ki jih določa zakon. Po mnenju pritožbe mora sodišče, če nasprotne stranke ne zasliši, v obrazložitvi sodbe navesti in obrazložiti razloge za to. Ker sodišče tega ni storilo in nasprotne stranke ni zaslišalo, je posledično sodba nepravilna in nezakonita, zato jo je potrebno razveljaviti.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo tožene stranke in prerekala trditve tožene stranke v pritožbi ter navedla, da je tožena stranka vložila pritožbo izključno zaradi zavlačevanja postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedenega v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo načela kontradiktornosti, s tem, ko ni zaslišalo tožene stranke. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi šlo za kršitev, če toženi stranki z nezakonitim postopanjem sodišča ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z njenim zaslišanjem, čeprav je zaslišalo tožnico, saj tožena stranka v odgovoru na pritožbo ni podala predloga za izvedbo tega dokaza in prav tako tudi kasneje tožena stranka izvedbo tega dokaza ni predlagala, čeprav je sodišče s sklepom z dne 4. 6. 2012 pravdnima strankama določilo rok, do katerega pravdni stranki lahko vlagata pripravljalne vloge in ju opozorilo na posledice v smislu dokazne in navedbene prekluzije (286. a člen ZPP).

Odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna tožnici izplačati plačo za mesec januar in februar 2010 ter regres za letni dopust za leto 2010 pa je sodišče sprejelo na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da bi moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, ker je v izreku izpodbijane sodbe zapisano, da je tožena stranka dolžna plačo za mesec januar in februar 2010 obračunati, čeprav je v obrazložitvi izpodbijane sodbe zapisalo, da je tožena stranka za mesec januar in februar 2010 že obračunala plačo tožnici ter ji izročila plačilne liste. Nesporno je, da tožena stranka tožnici obračunane plače ni izplačala in tudi če je v izreku sodbe sodišče zapisalo, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati plačo za mesec januar 2010 v višini ... EUR bruto ter po odvodu davkov in prispevkov za socialno zavarovanje tožeči stranki izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti in enako za mesec februar 2010, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je odločilo, da je tožena stranka dolžna po obračunu plače od bruto zneska odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Med strankama v postopku je bilo nesporno, da tožena stranka tožnici ni izplačala neto zneskov in ni odvedla davkov in prispevkov, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Na podlagi določbe prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje presoditi tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je pri odločanju upoštevalo po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ni podana nobena izmed kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in glede na navedeno je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).